Jedro

Z začasnimi odredbami v družinsko pravnih zadevah, se začasno uredi izjemen položaj, v katerem je varstvo otroka tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe.

V primeru razpada starševske zveze je ureditev stikov med otrokom in tistim od staršev, ki z njim ne biva, nujno potrebna v vseh tistih primerih, ko starša ne zmoreta sama doseči dogovora in grozi, da bo stanje neurejenih stikov ali celo njihova odsotnost, vodila v odtujitev med otrokom in staršem, s katerim ne živi. Drugače pa je, ko gre za začasno ureditev vzgoje in varstva med postopkom. Tu lahko izdaja začasne odredbe, prejudicira končno odločitev, s tem pa lahko otroku nastane nepopravljiva škoda, na kar opozarja prej navedena ustavna odločba.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se predlog za izdajo začasne odredbe, ki glasi: "Ml. otrok A. A., se dodeli v varstvo, vzgojo in oskrbo predlagateljici - materi: B. B. in se določi stalno prebivališče ml. otroka na naslovu prebivališča matere", zavrne.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v I. točki izreka dodelilo ml. otroka v varstvo, vzgojo in oskrbo predlagateljici - materi ter določilo stalno prebivališče otroka na naslovu prebivališča matere. V II. točki izreka je uredilo stike med ml. otrokom in nasprotnim udeležencem in za primer kršitve začasne odredbe obema udeležencema določilo denarno kazen v višini 500,00 EUR (III. točka izreka). V IV. točki izreka je predlog predlagateljice, v kolikor zahteva več ali drugače, zavrnilo.

2. Zoper sprejeto odločitev, glede dodelitve ml. otroka v varstvo, vzgojo in oskrbo predlagateljici (I. točka izreka), se pritožuje nasprotni udeleženec. Meni, da je sodišče zmotno odločilo, ko je ml. otroka že sedaj dodelilo v varstvo, vzgojo in oskrbo materi, saj gre za začasno odredbo. Meni, da niso izkazani pogoji, da obstaja takšna ogroženost otroka, ki bi terjala nujen sodni poseg v varstvo otrokovih koristi z izdajo začasne odredbe, s katero se ml. otroka dodeli v vzgojo in varstvo ter oskrbo materi. S tem se namreč prejudicira končna odločitev. Predlaga, da sodišče druge stopnje odpravi odločitev v I. točki izreka izdane začasne odredbe in se z odločitvijo počaka do končne odločitve.

3. V odgovoru na pritožbo se predlagateljica zavzema za potrditev izpodbijanega sklepa. Navaja, da otrok doživlja stisko pred izvajanjem stikov z očetom, nasprotni udeleženec pa se začasne odredbe glede izvajanja stikov ne drži, za otroka slabo skrbi, ga ne vrne ob uri, ne poskrbi za njegovo higieno, sama pa še vedno plačuje hipotekarni kredit, čeprav se je iz doma v septembru 2021 morala izseliti, zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pregled zadeve pokaže, da je predlagateljica dne 12. 11. 2021 predlagala izdajo začasne odredbe, v kateri je predlagala, da se ml. otrok dodeli v varstvo, vzgojo in oskrbo njej. Navaja, da zna bolje poskrbeti za vzgojo otroka, s čemer bo najbolj poskrbljeno za njegovo korist. Nasprotni udeleženec se dogovorjenih stikov namreč ne drži, samovoljno jih spreminja in je konflikten. V preteklosti je bil večkrat verbalno in tudi fizično nasilen do predlagateljice, otrok se ga boji, pri vzgoji uporablja metode, ki so v nasprotju z zdravim osebnostnim in telesnim razvojem, povzdiguje glas nad ml. otrokom, izvaja psihološko nasilje nad njim, (na primer izjavi da ga bo zaprl v sobo, če ne bo utihnil) in mu grozi s fizičnim nasiljem. V času, ko je ml. otrok pri nasprotnem udeležencu, se poslabša njegova osebna higiena, hrana je neustrezna, nasprotni udeleženec ne skrbi za ustrezna oblačila in obutev, zvečer ga pušča samega brez nadzora. V družbi mladoletnega otroka se napadalno in agresivno pogovarja z drugimi ljudmi, v posledici slednjega pa otroku nastaja nepopravljiva škoda. Na podlagi slednjega je sodišče zaključilo, da je v največjo korist ml. otroka, da se zaupa v varstvo in vzgojo materi, v vmesnem času, dokler se ne razjasni glede sumu nasilja nasprotnega udeleženca nad predlagateljico, s čemer je sledilo predlogu CSD.

6. Z začasnimi odredbami v družinsko pravnih zadevah, se začasno uredi izjemen položaj, v katerem je varstvo otroka tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe. Izdaja začasne odredbe v tovrstnih postopkih je omejena na nujne (izjemne) primere, v katerih bi lahko prišlo do nesorazmerno težko popravljive škode ali nasilja.1 Izdana začasna odredba mora biti takšna, da lahko grozečo škodo prepreči. Pri tem je pomembno, da ima začasna odredba v družinsko pravnih zadevah velik neposreden vpliv na končno odločitev, kar lahko močno in trajno prizadene interese obeh staršev in zlasti otrok, zato je treba k njihovi izdaji pristopati restriktivno.2 Tako mora predlagatelj verjetno izkazati nujnost izdaje take začasne odredbe, ker bi bila sicer ogrožena otrokova korist. 7. V primeru razpada starševske zveze je ureditev stikov med otrokom in tistim od staršev, ki z njim ne biva, nujno potrebna v vseh tistih primerih, ko starša ne zmoreta sama doseči dogovora in grozi, da bo stanje neurejenih stikov ali celo njihova odsotnost, vodila v odtujitev med otrokom in staršem, s katerim ne živi.3 Drugače pa je, ko gre za začasno ureditev vzgoje in varstva med postopkom. Tu lahko izdaja začasne odredbe, prejudicira končno odločitev, s tem pa lahko otroku nastane nepopravljiva škoda, na kar opozarja prej navedena ustavna odločba. Ko stiki med otrokom in tistim od staršev, s katerim ne biva potekajo, je jasno, da ves tisti čas ko stikov ni, vzgojo in varstvo po naravi stvari izvaja starš, pri katerem otrok živi. Ko je otrok na stiku pri drugem, vzgojo in varstvo izvaja on. Da je potrebno poseči v to razmerje z izdajo začasne odredbe, morajo biti podane res posebne okoliščine.

8. Le v kolikor starša ne zmoreta dogovora, mora sodišče s končno odločbo otroka zaupati v vzgojo in varstvo tistemu od staršev, za katerega po izvedenem dokaznem postopku oceni, da je za to bolj primeren. Zgolj izjemoma, torej če otroku grozi nevarnost in velika škoda, je tako odločitev treba sprejeti že med postopkom, da bi se zavarovala otrokova korist. 9. Takšne posebne nevarnosti in velike škode, ki bi naj grozila otroku, predlagateljica ne navaja, niti ne izhaja iz poročila CSD, ki predlaga, da se otroka zaupa v varstvo in vzgojo materi začasno, da se razjasni sum nasilja nasprotnega udeleženca. Da otrok ni ogrožen oziroma mu ne preti nevarnost in velika škoda, izhaja tudi iz tega, da je sama predlagateljica predlagala, da potekajo stiki nasprotnega udeleženca in ml. otroka tako, da otrok enkrat na teden prespi pri nasprotnem udeležencu in da pri njem prespi vsak drugi vikend, od sobote zjutraj do nedelje zvečer. Prav tako je sodišče prve stopnje odločilo, da potekajo stiki med božično novoletnimi prazniki v obdobju od 24. 12. 2021 do 2. 1. 2022 tako, da je otrok pri očetu preživel od 28. 12. 2021 do 2. 1. 2022, kar kaže na dejstvo, da ml. otrok pri nasprotnem udeležencu ni ogrožen.

10. Po oceni sodišča druge stopnje, v tej fazi postopka ni izkazano, da bi bil ml. otrok toliko ogrožen, da bi bilo potrebno z izdajo začasne odredbe odločiti o dodelitvi otroka. Takšna odločitev o dodelitvi otroka enemu ali drugemu od staršev, ob nepopolno izvedenem dokaznem postopku, (saj gre za postopek z izdajo začasne odredbe) lahko nedopustno prejudicira končno odločitev o dodelitvi. Sodišče pa mora ves čas postopka paziti, da do tega ne pride.

11. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo in začasno odredbo, glede dodelitve ml. otroka v vzgojo in varstvo materi, spremenilo tako, da je predlog za izdajo začasne odredbe v tem delu zavrnilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1).

12. O stroških pritožbenega postopka, v zvezi z začasno odredbo, v tej fazi postopka ni mogoče odločiti, sodišče prve stopnje bo o stroških odločalo po kriteriju iz drugega odstavka 55. člena ZNP-1, ki ga je mogoče celovito upoštevati le ob sprejemu končne odločitve, ne pa glede na uspeh ob posameznem procesnem dejanju.

1 VSL IV Cp 2123/2017, VSL sklep IV Cp 734/2021. 2 Odločba Ustavnega sodišča RS Up-410/01. 3 VSL IV Cp 1683/2016 z dne 21. 6. 2013, VSL sklep IC Cp 1752/2017 z dne 20. 7. 2017.