Jedro

Dolžnica je prejela zgolj izredno denarno socialno pomoč v enkratnem znesku za namensko porabo, pri čemer CSD ni ugotavljal oziroma ni bil vezan na dolžničino materialno stanje, temveč je denarno socialno pomoč odobril, ker se je dolžnica znašla v položaju trenutne materialne ogroženosti oziroma je izkazovala izredne stroške, vezane na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom tedaj ni mogla pokriti. V danem postopku dolžnica ni zatrjevala nobene izredne situacije, ki bi tudi sicer, glede na dolžničino premoženjsko stanje, najprej privedla do presoje, ali so podani pogoji za odlog (in ne oprostitev) plačila sodnih taks, zato je odločitev pravilno oprta na ugotovljen materialni položaj dolžnice.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog dolžnice za oprostitev, odlog in pačilo sodnih taks zavrnilo.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje dolžnica. Navaja, da nima prihodkov niti lastnega premoženja ter prilaga odločbo CSD št. ...

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Skladno s prvim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) sodišče stranko v celoti ali deloma oprosti plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. V šestem odstavku 11. člena ZST-1 je nadalje določeno, da je ne glede na določbo prvega odstavka do celotne oprostitve plačila taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči. Drugi odstavek 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) določa, da je pogoj občutno zmanjšanih sredstev, s katerimi se prosilec preživlja sam oziroma se preživljajo njegovi družinski člani, izpolnjen, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma njegov povprečni mesečni dohodek oziroma povprečni mesečni dohodek na člana družine ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki skladno z 8. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) od 1. julija 2018 znaša 392,75 EUR (dvakratnik torej znaša 785,50 EUR, dohodkovni kriterij). Nadaljnji kriterij za oprostitev plačila sodnih taks je premoženjski, in sicer do oprostitve plačila taks ni upravičena stranka, ki ima oziroma katere družina ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar po 1. 6. 2018 znaša 18.852,00 EUR (prvi odstavek 27. člena ZSVarPre v zvezi z drugim odstavkom 14. člena ZBPP).

5. Sodišče prve stopnje je predlog dolžnice za oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks zavrnilo, pri čemer je izhajalo iz lastništva nepremičnine, v kateri dolžnica ne živi, s strani predlagateljice zatrjevanega dejstva prihodkov iz oddajanja v najem v višini ... EUR ter višine sodnih taks v izvršilnih postopkih. Tako je sicer dohodek predlagateljice nižji kot dvakratnik minimalnega dohodka, vendar pa je skladno s prvim odstavkom 27. člena ZSVarPre izključena dodelitev denarne socialne pomoči samski osebi ali družini ki ima premoženje, ki dosega/presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Vrednost nepremičnine, v kateri dolžnica ne živi, znaša ... EUR, kar močno presega navedeni premoženjski kriterij, zato pogoji za oprostitev plačila sodnih taks niso podani. Prav tako dolžnica v predlogu ni navedla razlogov, ki bi utemeljevali njen predlog za odlog in obročno plačilo sodne takse. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.

6. Dolžničina navedba, da nima premoženja in dohodkov, ni utemeljena. Ob vpogledu v zemljiško knjigo višje sodišče ugotavlja, da je dolžnica še vedno lastnica nepremičnine ID znak X, kakšne ima prihodke iz oddajanja v najem pa je dolžnica v predlogu za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodnih taks navedla sama. Vrednosti nepremičnine dolžnica ne prereka, prav tako ne dejstva, da v njej ne živi, skladno s 1. točko prvega odstavka 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev pa se v premoženje ne šteje zgolj stanovanje ali stanovanjska hiša, v kateri oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče. 7. Iz predložene odločbe CSD izhaja, da je dolžnica prejela zgolj izredno denarno socialno pomoč v enkratnem znesku za namensko porabo, pri čemer CSD ni ugotavljal oziroma ni bil vezan na dolžničino materialno stanje, temveč je denarno socialno pomoč odobril, ker se je dolžnica znašla v položaju trenutne materialne ogroženosti oziroma je izkazovala izredne stroške, vezane na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom tedaj ni mogla pokriti. V danem postopku dolžnica ni zatrjevala nobene izredne situacije, ki bi tudi sicer, glede na dolžničino premoženjsko stanje, najprej privedla do presoje, ali so podani pogoji za odlog (in ne oprostitev) plačila sodnih taks, zato je sodišče prve stopnje svojo odločitev pravilno oprlo na ugotovljen materialni položaj dolžnice.

8. Pritožba ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).