Jedro

Tožena stranka je v ponovljenem postopku še preden je izdala novo odločbo, postopek ustrezno dopolnila s pozivom odvetniku, ki je dne 15. 12. 2014 predlagal svojo razrešitev, in s posredovanjem njegovega odgovora z dne 22. 5. 2015 v izjasnitev tožniku skladno z načelom kontradiktornosti ter s podrobnejšo obrazložitvijo razlogov za sprejeto odločitev tožene stranke, oziroma, njenih stališč v zvezi z navedbami in razlogi odvetnika, kakor tudi tožnika, ter z navedbo njenih razlogov, zaradi katerih meni, da učinkovito nadaljnje zastopanje tožnika s strani določenega odvetnika ni več mogoče.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Organ za BPP, sedaj tožena stranka, je v ponovljenem postopku po sodbi Upravnega sodišča RS št. I U 428/2015 z dne 23. 4. 2015 s sedaj izpodbijano odločbo z izrekom pod točko 1 razrešil odvetnika A.A., ki je bil z odločbo št. Bpp 1512/2014 z dne 1. 10. 2014 o dodelitvi brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) določen tožniku za izvajanje; z izrekom pod točko 2 je ugotovil, da je bila tožniku neupravičeno dodeljena BPP; z izrekom pod točko 3 je odločil, da mora tožnik povrniti neupravičeno prejeto BPP v znesku, katerega višina bo naknadno posebej določena s posebnim sklepom; z izrekom pod točko 4 pa, da je odvetnik A.A. dolžan organu v 8-ih dneh po prejemu te odločbe vrniti izpolnjeno napotnico.

2. Med drugim je iz obrazložitve razvidno, da je bila tožniku z odločbo z dne 10. 6. 2014 dodeljena BPP za postopek pred sodiščem I. stopnje v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani in v postopku mediacije zaradi motenja posesti- Za izvajanje BPP mu je bil sprva določen odvetnik B.B., ki je bil razrešen z odločbo z dne 29. 8. 2014 iz krivdnih razlogov na strani upravičenca. Tedaj mu je bila za nadaljnje izvajanje BPP tožniku dodeljena odvetnica C.C., ki pa je bila iz objektivnih razlogov razrešena z odločbo z dne 1. 10. 2014. Nato je bil tožniku za nadaljnje izvajanje BPP dodeljen odvetnik A.A., ki pa je dne 15. 12. 2014 predlagal svojo razrešitev ter na poziv organa v svojem odgovoru z dne 22. 5. 2015 navedel, da je tožnik kot upravičenec odvetniku očital, da se ni nič pripravil na prvi sestanek z njim ter da bi si moral pridobiti spise od vseh predhodnih pooblaščencev, ki so zastopali tožnika do tistega trenutka; poleg tega je tožnik zahteval fotokopiranje listin, ki so bile po presoji imenovanega odvetnika za obravnavano zadevo nepomembne; tožnik je odvetniku vsiljeval svojo voljo in mu dajal navodila, kako pogosto naj odvetnik poziva tožnikove predhodne pooblaščence ter kako naj vodi postopek, pri čemer je bil do imenovanega odvetnika ves čas zelo vzkipljiv, na podlagi česar imenovani odvetnik zaključuje, da bi bilo upravičenca nemogoče ustrezno in kvalitetno zastopati, ker se sicer delo odvetnika opravlja samostojno in strokovno. Tožnik je na poziv tožene stranke, da se izjasni glede navedenih navedb imenovanega odvetnika, s katerimi ga je obenem seznanila, v odgovor toženi stranki poslal pisno vlogo v obsegu 22 strani, ki jo tožena stranka vsebinsko povzema v svoji obrazložitvi, v kateri je tožnik zaključno navedel, da kljub vsemu ne zavrača zastopanja imenovanega odvetnika. Tožena stranka nadalje v obrazložitvi povzema določbo 10. odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po kateri postavljeni odvetnik lahko zahteva svojo razrešitev, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca. V tej zvezi tožena stranka ugotavlja, da se tožnik konkretno ni izjavil o navedbah imenovanega odvetnika, češ da mu je tožnik očital nepripravljenost glede zadeve ter dajal navodila, kako voditi postopek, kot tudi, da je tožnik zahteval fotokopiranje nepomembnih listin ter od imenovanega odvetnika zahteval tudi kontaktiranje s tožnikovimi predhodnimi pooblaščenci, pač pa je tožnik v svojem odgovoru le ponavljal odvetnikove navedbe in navajal irelevantne podatke ter terjal od tožene stranke odgovore na nova vprašanja. Zato tožena stranka sprejema kot utemeljene odvetnikove navedbe, da mu je tožnik vsiljeval svojo voljo in od njega zahteval, da zadevo vodi na podlagi tožnikovih navodil glede vodenja postopka. Tožena stranka se izrecno strinja s stališčem imenovanega odvetnika, da mora odvetnik svoje delo opravljati strokovno in samostojno in da je odvetnik tisti, ki ugotavlja, kaj je pomembno za posamezno zadevo. Tožnikove navedbe, da se ni nikoli osebno srečal z imenovanim odvetnikom, tožena stranka ocenjuje kot nerelevantne, ker odvetnik sam razporeja delo svoje odvetniške pisarne in v njej zaposlenih oseb ter si postavlja substitute in določa predstavnike glede na potrebe pisarne, vsekakor pa odvetnik odgovarja za delo vseh zaposlenih v svoji pisarni, ki jo odvetnik predstavlja. Po vpogledu listin v spisu tožena stranka meni, da iz listin ne izhaja, da bi delo odvetnika ne bilo ustrezno in primerno in zato tudi kakršnokoli ukrepanje tožnika v smislu sugeriranja in dajanja navodil odvetniku ter predvsem vzkipljivost tožnika niso upravičeni. Glede na navedeno tudi tožena stranka meni, da učinkovito nadaljnje zastopanje tožnika ni več mogoče. Zato je na podlagi navedenega tožena stranka postavljenega odvetnika razrešila. Ker sta bila tako že dva odvetnika razrešena iz razlogov na tožnikovi strani, je organ za BPP svojo odločitev o neupravičeno prejeti BPP in s tem o obveznosti vračila zneska prejete BPP oprl na 11. odstavek 30. člena ZBPP .

3. Tožnik v tožbi uveljavlja tožbene ugovore nepravilne uporabe materialnega prava, nepravilno oziroma zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter bistvene kršitve pravil postopka. Navaja, da se v delo odvetnika ni vmešaval, saj je odvetniku v celoti zaupal, prav tako tudi njegovemu delu. Iz izpodbijane odločbe tudi ni razvidno, na kakšen način naj bi se tožnik vmešaval v delo odvetnika in zato meni, da odločbe ni mogoče preizkusiti. Nadalje meni, da naj zgolj dejstvo, da medsebojno sodelovanje ni več mogoče, še ne bi pomenilo krivde na njegovi strani. Ker meni, da je nepravilna in nezakonita, sodišču predlaga, da naj izpodbijano odločbo odpravi, zahteva tudi povrnitev stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Dodatno prosi tudi za oprostitev plačila sodnih taks.

4. Tožena stranka je v skladu z določili 38. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji) sodišču predložila upravni spis, odgovora na tožbo pa ni vložila.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je predmet spora uvodoma navedena odločba, ki jo je tožena stranka izdala v ponovljenem postopku po sodbi Upravnega sodišča št. I U 428/2015-9 z dne 23. 4. 2015. S slednjo je bila odpravljena prvotno izdana odločba v predmetni sporni zadevi (št. Bpp 1512/2014 z dne 30. 1. 2015), ki je vsebovala enak izrek, kot sedaj izpodbijana odločba, kakor je predhodno povzeta, prav tako je bila enaka tudi pravna podlaga sprejete odločitve kot v sedaj izpodbijani odločbi (11. odstavek 30. člena ZBPP). Po citirani zakonski določbi 11. odstavka 30. člena ZBPP se namreč šteje, da upravičencu BPP ni bila dodeljena in se uporabljajo določbe o neupravičeno prejeti BPP, če pristojni organ za BPP razreši tudi na novo postavljenega odvetnika, ker ta svoje dolžnosti ne more opravljati v redu zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca.

7. V obravnavanem primeru je torej predmet spora uvodoma navedena izpodbijana odločba, ki je bila izdana v ponovljenem postopku po sodbi št. I U 428/2015-9 z dne 23. 4. 2015, s katero je sodišče, kot izhaja iz 7. točke obrazložitve, zaradi bistvene kršitve pravil postopka iz 7. točke 2. odstavka 237. člena ZUP odpravilo predhodno izdano odločbo v isti sporni zadevi in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, ker je ocenilo, da zaradi odsotnosti razlogov v obrazložitvi tedaj izpodbijane odločbe ne more preizkusiti tožnikovega ugovora, češ da se v odvetnikovo delo ni vmešaval in da ni izkazana njegova krivda za nezmožnost nadaljnjega sodelovanja z imenovanim odvetnikom. Na podlagi 4. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji) mora pristojni organ izdati nov upravni akt v 30-ih dneh od dneva, ko je dobil sodbo oziroma v roku, ki ga določi sodišče; pri tem pa je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka, V citirani sodbi je sodišče toženo stranko posebej opozorilo na določila 64. člena ZUS-1 ter ji v zvezi z uporabo materialnega prava v svoji obrazložitvi podalo jasna stališča tako glede uporabe relevantnih določil materialno- pravnih predpisov (ZBPP), kot tudi stališča, ki se tičejo postopka ter v tem pogledu toženi stranki naložilo, da bo morala pri ponovnem odločanju v ponovljenem postopku ugotoviti in v svoji obrazložitvi obrazloženo pojasniti razloge, zaradi katerih meni, da obstajajo razlogi za razrešitev imenovanega odvetnika in da so ti razlogi podani na strani tožnika. Tej zahtevi v citirani pravnomočni sodbi je tožena stranka v ponovljenem postopku po presoji sodišča ustrezno zadostila s tem, ko je, še preden je izdala novo odločbo, postopek tudi ustrezno dopolnila s pozivom imenovanemu odvetniku, ki je dne 15. 12. 2014 predlagal svojo razrešitev, in s posredovanjem njegovega odgovora z dne 22. 5. 2015 v izjasnitev tožniku skladno z načelom kontradiktornosti ter s podrobnejšo obrazložitvijo razlogov za sprejeto odločitev tožene stranke, oziroma, njenih stališč v zvezi z navedbami in razlogi imenovanega odvetnika, kakor tudi tožnika, ter z navedbo njenih razlogov, zaradi katerih meni, da učinkovito nadaljnje zastopanje tožnika s strani imenovanega odvetnika ni več mogoče. Sodišče se po vpogledu listin predloženega upravnega spisa strinja z razlogi, s katerimi je tožena stranka dovolj izčrpno, logično prepričljivo in celovito obrazložila svojo odločitev v izpodbijani odločbi, zato se na njene razloge, da jih ne ponavlja, na tem mestu le sklicuje v skladu s pooblastilom iz 2. odstavka 72. člena ZUS-1. 8. Odločitev o stroškovnem predlogu tožnika temelji na določilu 4. odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

9. Sodišče ni dodatno še posebej odločalo o tožnikovi zahtevi za oprostitev plačila sodnih taks za ta upravni spor, saj se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) taksa v postopkih odločanja o dodelitvi BPP ne plačuje.