Jedro

Zaradi avtonomije volje strank pri urejanju medsebojnih razmerij sodišče ne more po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo pogodbenega prava, če to pravo v postopku ni bilo jasno in določno opredeljeno. Tudi zaradi možnosti istočasnih ali naknadnih pisnih ali ustnih sprememb pogodbe mora stranka, ki želi doseči uporabo pogodbenega prava v sodnem postopku, take pogodbene določbe izrecno pojasniti in se nanje sklicevati.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka 1. Sodišče prve stopnje je obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Novem mestu, opr. št. Ig 2003/00461, z dne 12. 6. 2003, tako da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 148.050.702,46 SIT s pripadki.

2. Višje sodišče v Ljubljani je pritožbo tožene stranke zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Relevantno dejansko stanje 3. Tožena stranka je na podlagi prodajne pogodbe z dne 10. 9. 1999 od tožeče stranke kupila stroj ZENITH za izdelavo betonskih izdelkov, ki ga je potrebovala pri opravljanju svoje dejavnosti. Dogovorjeno je bilo obročno plačilo kupnine, ki je skupaj znašala 193.475.729,86 SIT, in sicer v 39 mesečnih obrokih po 3.960.916,15 SIT ter takojšnji polog v višini 39.000.000,00 SIT. Dodatno je bilo navedeno, da bo kupec „terjatev zapiral“ (pravilno: odplačeval dolg) s prometom preko OZ Hrast – medsebojna kompenzacija.

Razlogi, ki jih uveljavlja revizija 4. Tožena stranka uveljavlja razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

5. V reviziji navaja, da pogodbene določbe, na katere se je tožena stranka sklicevala v pritožbi, ne predstavljajo pritožbenih novot, saj gre za vprašanje uporabe materialnega prava in ne za navajanje dejstev. Sodišče bi moralo samo paziti na to, da je bila pogodba skladno s 7. členom razvezana. Tudi sicer naj bi bilo plačilo dogovorjeno z medsebojno kompenzacijo, ki pa ni bila možna.

6. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Razlogi za zavrnitev revizije 7. Tožena stranka se je šele v pritožbi prvič sklicevala na tretji odstavek 7. člena prodajne pogodbe, ki določa, da se pogodba šteje za razvezano, v kolikor kupec zaporedoma ne poravna dveh obrokov in prodajalec o tem ni dolžan posebej pisno obveščati kupca. Pred tem je ves čas postopka na prvi stopnji ugovarjala zahtevku z navedbami, da je bila dolžna plačati terjatev tožeče stranke le z medsebojno kompenzacijo. Ugovor razveze pogodbe v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bil podan, zato sodišče ni bilo dolžno ugotavljati dejanskega stanja niti pogodbenega prava v tej smeri. Zaradi avtonomije volje strank pri urejanju medsebojnih razmerij sodišče ne more po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo pogodbenega prava, če to pravo v postopku ni bilo jasno in določno opredeljeno. Tudi zaradi možnosti istočasnih ali naknadnih pisnih ali ustnih sprememb pogodbe mora stranka, ki želi doseči uporabo pogodbenega prava v sodnem postopku, take pogodbene določbe izrecno pojasniti in se nanje sklicevati. Takšno stališče izhaja tudi iz prakse Vrhovnega sodišča (npr. odločbi II Ips 48/97 z dne 7. 5. 1998 ter III Ips 86/2002 z dne 13. 2. 2003). Sodišče druge stopnje je tako navedbe tožene stranke o razvezi pogodbe pravilno opredelilo kot pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami – ZPP) in jih ni upoštevalo.

8. Na očitek tožene stranke, da je bilo plačilo dogovorjeno v obliki kompenzacije med pogodbenima strankama, sta ustrezno odgovorili že sodišči nižjih stopenj, ki sta med drugim ugotovili, da do kompenzacije ni prišlo zaradi kršitev tožene stranke, ki je svoje izdelke prodajala tudi mimo tožeče stranke. Ponovno preverjanje navedenih ugotovitev bi pomenilo v revizijskem postopku nedopustno ugotavljanje dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Ker pa do kompenzacije ni prišlo, je ostala obveznost tožene stranke neizpolnjena.

9. Uveljavljani revizijski razlogi glede na navedeno niso podani, kar velja tudi za razloge, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (371. člen ZPP). Vrhovno sodišče je zato revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP). Zavrnitev pravnega sredstva vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov v zvezi s pravnim sredstvom.