Jedro

Ker tudi po ponovnem pozivu tožnik svoje vloge ni ustrezno dopolnil oziroma pojasnil, je organ zaključil, da vloga tožnika ni sposobna za obravnavanje, zaradi česar jo je po presoji sodišča smel zavreči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je organ za BPP prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje, pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi v pravdnem postopku, zaradi plačila odškodnine zoper A.A., B.B., C.C. in D.D. ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, zavrgel. V obrazložitvi je navedel, da je prejel vlogo tožnika za dodelitev BPP, ker pa je bila ta nepopolna oziroma nejasna, je tožnika pozval na dopolnitev po 67. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Tožnik je z dopisom z dne 29. 9. 2016 zaprosil organ za podaljšanje roka za odgovor do 30. 10. 2016. Organ je rok s ponovnim pozivom za odpravo pomanjkljivosti z dne 30. 9. 2016 podaljšal za 10 dni. Poziv za odpravo pomanjkljivosti je bil tožniku s fikcijo vročen 19. 10. 2016. Tožnik se v danem roku na poziv sodišča ni odzval. Organ je zato njegovo prošnjo zavrgel. 2. Tožnik je v tožbi navedel, da na Okrožnem sodišču v Ljubljani teče odškodninski postopek zoper v izreku sklepa navedene osebe, pri čemer po oddaji vloge za BPP opravilna številka še ni bila znana, sedaj je (III P 1509/2016). V obrazcu za BPP je jasno navedel pravno zadevo in imena tožencev ter dodal ''na podlagi tožbe z dne 4. 7. 2016''. Navedel je tudi, za katero vrsto BPP prosi in za katere stopnje postopka, ker službe za BPP pogosto ne odločajo pravočasno, kljub teku rokov, tako da je bil že večkrat oškodovan in ni mogel vložiti pravnega sredstva, sam pa finančnih sredstev nima, ne glede na zelo jasne določbe izredne BPP. Predlagal je, da se zakon glede tega ustrezno spremeni tako, da roki za pravno sredstvo začnejo teči od pravnomočne odločbe BPP pod pogojem, da je vloga za BPP oddana v roku, v katerem bi bilo mogoče vložiti pravno sredstvo. Vloge tudi ni mogel ustrezno dopolniti v danem roku, ker je - kot je toženki znano - veliko v tujini, hkrati pa mu predstavlja veliko težavo neznanje jezika in s tem povezane težave s tolmači. Obrazec je bil pravilno izpolnjen, priložene so bile tudi ustrezne listine. Sicer se pa toženka spreneveda, saj je popolnoma jasno, da ne gre za isto zadevo, saj toženci niso iste osebe. Tudi tožbena primerjava bi pokazala, da gre za popolnoma drugo dejansko stanje, v drugi zadevi (že sproženem postopku) pa je bil postopek formalno ustavljen, zahtevana zneska sta različna. Toženka je torej kršila ustavno pravico tožnika po vsebinski obravnavi vloge. Če bi toženka menila, da gre za isto zadevo, bi morala vlogo za BPP zoper toženke A.A., B.B., C.C. zavrniti, vlogi za BPP zoper D.D. pa ugoditi, saj gre za novo toženko, novo dejansko stanje. Tožba glede toženke E.E. in toženca A. pa je odpadla. S takim postopanjem je toženka kršila 125. člen Ustave. Tožnik je tako predlagal, da sodišče tožbi ugodi, sklep razveljavi ali odpravi, da se zadeva vrne v nov postopek ter toženki naloži povrnitev njegovih stroškov postopka in, da ugotovi, da mu je bila kršena ustavna pravica do pravnega sredstva in obrambe, dostop do sodne veje oblasti in enako varstvo pravic iz 2., 22., 23. in 29. člena Ustave RS. Prosil je tudi za oprostitev plačila sodne takse in da se toženki naloži povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka vsebinskega odgovora na tožbo ni podala, je pa poslala upravne spise.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru je sporna odločitev organa za BPP o zavrženju tožnikove prošnje za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje, pravno svetovanje in zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi v pravdnem postopku, zaradi plačila odškodnine zoper A.A., B.B., C.C. in D.D. ter kot oprostitev plačila stroškov postopka.

6. Sodišče sodi, da je izpodbijani sklep pravilen in utemeljen z na zakonu temelječimi razlogi, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja:

7. Če ZBPP ne določa drugače, postopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (drugi odstavek 34. člena ZBPP). ZUP določa v prvem odstavku 67. člena, da če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Organ mora prej (in sicer po zakonu v roku petih delovnih dni) zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Zahtevo v obliki dopisa za odpravo pomanjkljivosti se pošlje ali izroči vložniku, če je podal vlogo neposredno pri organu. V drugem odstavku 67. člena ZUP je določeno, da če stranka v postavljenem roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ s sklepom zavrže vlogo.

8. Iz podatkov spisa izhaja, da je organ po prejemu tožnikove vloge - prošnje za BPP in po vpogledu v vpisnik Okrožnega sodišča v Ljubljani, Pravdni oddelek, ocenil, da glede na navedbe tožnika v vlogi ter podatkov, ki izhajajo iz vpisnika v zvezi z zadevo P III 1509/2016, ni mogoče ugotoviti, ali tožnik prosi za BPP za vložitev nove tožbe ali za zastopanje pred sodiščem v zadevi III P 1509/2016, in je zato, sledeč 67. členu ZUP, tožnika pozval, da se o tem izjavi, torej, ali vlaga BPP za vložitev nove tožbe ali v zvezi z že odprtim postopkom, kar vse je tožniku tudi obrazložil. Hkrati ga je opozoril na posledice neuspešnega izteka roka za dopolnitev. Ker tudi po ponovnem pozivu (organ je tožniku še dodatno podaljšal rok za dopolnitev vloge za 10 dni) tožnik svoje vloge ni ustrezno dopolnil oziroma pojasnil, je organ tudi zaključil, da vloga tožnika ni sposobna za obravnavanje, zaradi česar jo je tudi po presoji sodišča smel zavreči. 9. Tožnik sicer ugovarja, da bi organ mogel že na podlagi podatkov, ki jih je imel in ki po mnenju tožnika ne puščajo nobenega dvoma, za kateri postopek je zaprosil za BPP s prošnjo, ki se obravnava v tem primeru, s čimer pa se sodišče ne strinja. Glede na opredelitev zadeve v prošnji za BPP (''tožba zoper A.A., B.B., C.C., D.D. zaradi 700.000,00 EUR odškodnine na podlagi tožbe z dne 4. 7. 2016 na Okrožno sodišče v Ljubljani'') in podatkov, ki izhajajo iz vpisnika (P III 1509/2016, odškodnina, zaradi 350.000,00 EUR, tožba vložena 4. 7. 2016, zoper tožene stranke: A.A., E.E., B.B. in C.C.) je bila ocena organa, da vloga tožnika ni bila jasna, pravilna. Dolžnost dopolnitve vložene prošnje pa ima tožnik, saj mora on pojasniti, kaj zahteva od organa. Tožnik pa v tožbi niti ne ugovarja, da je vlogo dopolnil. 10. Tožnik tudi ne more uspeti z navedbami, na kakšen način (glede na podatke, ki so bili organu na voljo) bi moral organ njegovo vlogo po vsebini obravnavati, saj je bila njegova vloga zavržena iz procesnih razlogov, torej zaradi nemožnosti vsebinske obravnave. Za takšen primer pa ZUP izrecno določa, da organ vlogo zavrže. Takšna odločitev organa za BPP pa tudi ne pomeni, da tožnik prošnje za BPP ne more ponovno vložiti.

11. Ker pa je organ za BPP v obravnavanem primeru postopal, kot mu to nalaga ZUP, pa z ne-vsebinsko obravnavo tožnikove vloge tudi ni kršil ustavno varovanih pravic tožnika (2., 22., 23. in 29. člen Ustave). Sodišče še pripominja, da organu za BPP tudi ni mogoče očitati kršitve 125. člena Ustave (ta določa, da so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni, vezani na ustavo in zakon) že iz razloga, ker o zadevi ni odločal sodnik pri opravljanju svoje sodniške funkcije, temveč kot organ za BPP po 2. členu ZBPP (o dodelitvi BPP odloča predsednik okrožnega sodišča oziroma predsednik specializiranega sodišča prve stopnje), ki pa je odločil v skladu z določbami ZUP (v zvezi z ZBPP), zato mu tudi ni mogoče očitati kršitve predpisov.

12. Predlogu tožnika za spremembo ZBPP pa sodišče tudi ne more slediti, ker za to (tj. sprejemanje zakonodaje oziroma sprejemanje njenih sprememb) ni pristojno.

13. Sodišče je glede na povedano tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

14. Sodišče o stroških postopka ni posebej odločalo, ker ti niso nastali. Po 10. členu Zakona o sodnih taksah pa se v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača, zato sodišče tudi ni odločalo o tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse.