Up-88/03 - 5

9. 4. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 27. marca 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Pdp 1675/2002 z dne 12. 12. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V delovnem sporu št. Pd 138/2000 je sodišče ugodilo zahtevku pritožnice (tožeče stranke v delovnem sporu) za razveljavitev nezakonitih sklepov o prenehanju delovnega razmerja. Na osnovi te pravnomočne sodbe zahteva pritožnica v novem delovnem sporu ponovno vzpostavitev delovnega razmerja in povračilo vseh pripadajočih denarnih prejemkov. Na predlog pritožnice je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo, s katero je toženi stranki, tj. delodajalcu, naložilo, da je dolžna pritožnici obračunavati in izplačevati neto nadomestilo plače v znesku 204.059,00 SIT mesečno ter na ta znesek izračunati bruto plačo in odvesti ustrezne davke in prispevke, vse dokler traja spor o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja pritožnice pri toženi stranki. Zoper izdano začasno odredbo se je pritožila tožena stranka. Višje sodišče je pritožbi tožene stranke ugodilo ter predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, ker terjatev pritožnice ni niti verjetno izkazana.

2.V ustavni pritožbi pritožnica izraža svoje nestrinjanje z navedenim stališčem Višjega sodišča. Sama meni, da je terjatev izkazana. Izkazana naj bi bila s sodbo Pd 138/2000, ki je po njenem mnenju neke vrste "vmesna" odločba sodišča in predstavlja temelj nadaljnjim zahtevkom pritožnice po satisfakciji zaradi nezakonitega ravnanja tožene stranke. Pritožnica zatrjuje, da so ji bile z izpodbijanim sklepom kršene pravica do poštenega sojenja (23. člen Ustave), pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave) in pravica do povračila škode (26. člen Ustave).

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v delovnem sporu, zato ni pristojno presojati, ali je sodišče druge stopnje predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja ter ob pravilni uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

Takšnih kršitev pritožnica ni izkazala. Zgolj dejstvo, da pritožnica s predlogom za začasno odredbo, po kateri bi bila upravičena prejemati nadomestilo plače, ni uspela, namreč še ne pomeni, da ji je bila kršena katera od zatrjevanih človekovih pravic.

4.Pravica do sodnega varstva, ki jo zagotavlja 23. člen Ustave, pomeni, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter obtožbah proti njemu pravično in javno odloča neodvisno in nepristransko, z zakonom ustanovljeno sodišče.

5.Glede na vsebino pravice do sodnega varstva pritožnica z navedbami v ustavni pritožbi te kršitve ni izkazala. Zgolj očitek o nepravilnosti oziroma nezakonitosti izpodbijanega sklepa, tudi če bi bil utemeljen, še ne izkazuje kršitve ustavne pravice do sodnega varstva po 23. členu Ustave. Zmotno je tudi pritožničino prepričanje, da presoja pritožbenega sodišča o verjetnosti obstoja terjatve že pomeni končno odločitev o utemeljenosti oziroma neutemeljenosti tožbenega zahtevka. V zvezi s tem Ustavno sodišče pojasnjuje, da je verjetnost obstoja terjatve eden izmed pogojev za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve (272. člen Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/98 in 75/02 ? ZIZ). Zato ga mora sodišče ugotavljati. Pravilnost te ugotovitve pa je seveda lahko podvržena presoji pritožbenega sodišča. Če presoja sodišča prve stopnje ne bi bila podvržena presoji pritožbenega sodišča, bi bila nasprotni stranki celo odvzeta pravica do pravnega sredstva, ki jo zagotavlja 25. člen Ustave.

Pritožnici pa ustavna pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave ni bila kršena. Pravica do pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje je bila v obravnavanem primeru zagotovljena (tako pritožnici kot tudi toženi stranki). Pravica do pravnega sredstva zoper sklep Višjega sodišča in s tem do tristopenjskega sodnega postopka pa s pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave ni zajeta, saj ta več od dvostopenjskega sojenja (tj. več od pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje) ne zagotavlja.

6.Iz česa naj bi izhajalo, da je bila pritožnici z izpodbijanim sklepom kršena pravica iz 26. člena Ustave, pritožnica ne pojasni. Z navedbami, ki se nanašajo na razloge, s katerim utemeljuje upravičenost do povrnitve škode, ki naj bi ji nastala zaradi nezakonite odločbe delodajalca, namreč kršitve pravice iz 26. člena Ustave ne more utemeljiti. Določba 26. člena Ustave se namreč nanaša na pravico do povračila škode, storjene v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, ne pa na povrnitev škode v civilnih oziroma delovnopravnih razmerjih.

7.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan