Jedro

Pred izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče predlagati odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj storilčevo vozniško dovoljenje sploh še ni prenehalo veljati.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Kopru je s sodbo PR 88/2014 z dne 19. 6. 2014 storilca M. N. spoznalo za odgovornega za storitev prekrška po 4. točki četrtega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP), za katerega mu je izreklo globo 1.200,00 EUR ter 18 kazenskih točk v cestnem prometu in mu naložilo plačilo sodne takse. Zoper sodbo nobeden od upravičencev ni vložil pritožbe.

2. Na predlog prekrškovnega organa je Okrajno sodišče v Kopru še pred izdajo sodbe o prekršku s sklepom PR 88/2014 z dne 25. 3. 2014 storilcu začasno odvzelo vozniško dovoljenje. Z izpodbijanim sklepom pa je Okrajno sodišče v Kopru ugodilo obdolženčevemu predlogu in mu vrnilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje.

3. Zoper pravnomočni sklep o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja storilcu je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve prvega in drugega odstavka 202.č člena in drugega odstavka 202.d člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Vrhovni državni tožilec predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču v novo odločanje.

4. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu, ki poštne pošiljke ni dvignil, in njegovemu zagovorniku, ki meni, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena.

B.

5. Vrhovni državni tožilec v zahtevi za varstvo zakonitosti po povzetku izrekov obsodilne sodbe in izpodbijanega sklepa navaja, da je sodišče 13. 8. 2014 prejelo obvestilo Ministrstva za pravosodje, da je imel storilec 12. 8. 2014 v evidenci kazenskih točk vpisanih skupaj 18 kazenskih točk, vendar pa Okrajno sodišče v Kopru v nasprotju s prvim odstavkom 202.č člena ZP-1 ni izdalo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Storilec je voznik začetnik, ki je v dveh letih dosegel 18 kazenskih točk, čeprav bi za izrek sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja zadostovalo že sedem kazenskih točk. Ne glede na to je storilčev zagovornik 12. 7. 2014 pri okrajnem sodišču vložil predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, na tej podlagi pa je sodišče s sklepom storilcu vrnilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Sodišče o zagovornikovem predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja torej sploh ni odločilo. Zoper sklep o vrnitvi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja pritožba na podlagi tretjega odstavka 113.d člena ZP-1 ni bila dovoljena. S tem je bila storilcu odvzeta pravica do pravnega sredstva po drugem odstavku 202.d člena ZP1-1 oziroma do odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, zato predlagana razveljavitev izpodbijanega sklepa storilcu ni v škodo.

6. Če je podan utemeljen sum, da je storilec, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, storil prekršek zoper varnost cestnega prometa, za katerega je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu v številu, zaradi katerega se po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, mora prekrškovni organ v petih dneh od ugotovitve prekrška in storilca predlagati sodišču, da storilcu začasno odvzame vozniško dovoljenje. Predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja je sestavni del obdolžilnega predloga (prvi odstavek 113.a člena ZP-1). O predlogu prekrškovnega organa odloči sodišče s sklepom, pri čemer se omeji le na presojo izpolnjevanja pogojev za odvzem (prvi odstavek 113.b člena ZP-1). Po prvem odstavku 113.d člena ZP-1 lahko sodišče obdolžencu na njegov predlog vrne začasno odvzeto vozniško dovoljenje pred pravnomočnim zaključkom postopka o prekršku oziroma pred izvršitvijo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Predlog se do pravnomočnosti odločitve o obdolžilnem predlogu lahko vloži pri sodišču, ki je izdalo sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, po pravnomočnosti pa pri sodišču, ki je pristojno za izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Nadalje, po obvestilu pristojnega organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk, lahko sodišče po uradni dolžnosti izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja (prvi odstavek 202.č člena ZP-1). Zoper tak sklep je dovoljeno vložiti pritožbo (drugi odstavek 202.č člena ZP-1). Sodišče sme storilcu prekrška, kateremu je s sklepom izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, izvršitev te sankcije odložiti pod pogojem, da storilec v času, ki ne sme biti krajši od šest mesecev in ne daljši od 24 mesecev (preizkusna doba), ne stori hujšega prekrška in če v roku, ki ga določi sodišče, izpolni obveznosti, ki jih določi sodišče na podlagi zakona o voznikih in o tem sodišču dostavi dokazilo (prvi odstavek 202.d člena ZP-1). Storilec, ki mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, lahko v 15 dneh od pravnomočnosti oziroma od dneva vročitve pravnomočnega sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja pri sodišču, ki je odločilo o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, vloži predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (drugi odstavek 202.d člena ZP-1).

7. V obravnavanem primeru je Okrajno sodišče v Kopru po predlogu prekrškovnega organa, podanem v obdolžilnem predlogu z dne 24. 3. 2014, storilcu s sklepom PR 88/2014 z dne 25. 3. 2014 začasno odvzelo vozniško dovoljenje in prepovedalo vožnjo motornega vozila. S sodbo PR 88/2014 z dne 19. 6. 2014 je Okrajno sodišče v Kopru storilca spoznalo za odgovornega za storitev prekrška po 4. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP ter mu izreklo globo 1.200,00 EUR ter 18 kazenskih točk. Storilčev zagovornik je z dopisom z dne 24. 6. 2014 sodišču sporočil, da bo storilec takoj po opravljenem kontrolnem zdravniškem pregledu in pridobljenem izvidu predlagal vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja, v dopisu z dne 14. 7. 2014 pa je storilčev zagovornik sporočil sodišču, da se storilec odpoveduje pravici do pritožbe zoper sodbo. Istega dne, torej 14. 7. 2014, je Okrajno sodišče v Kopru prejelo vlogo storilčevega zagovornika, naslovljeno kot „predlog za odložitev izvršitve prenehanja vozniškega dovoljenja“, iz katere vsebine sta razvidna zagovornikova obrazložitev storilčevih subjektivnih okoliščin pred in po storitvi prekrška ter utemeljevanje, zakaj storilec potrebuje vozniško dovoljenje. Po zagovornikovem zatrjevanju bi vrnitev vozniškega dovoljenja storilcu omogočila ohranitev delovnega mesta in s tem možnost zaslužka, s katerim bo lahko odplačal naloženo globo. Sklepno je zagovornik podal mnenje o obstoju pogojev za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, sodišču je predlagal izrek odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in določitev preizkusne dobe. Okrajno sodišče v Kopru je z izpodbijanim sklepom z dne 1. 9. 2014 ugodilo obdolženčevemu predlogu (pravilno: predlogu obdolženčevega zagovornika) in mu vrnilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Okrajno sodišče v Piranu je (kot krajevno pristojno sodišče, četrti odstavek 214. člena ZP-1) 2. 10. 2014 s sklepom EPVD 60/2014 storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, ki so bile vpisane v vozniško dovoljenje na dan 22. 3. 2014. V obrazložitvi oziroma pravnem pouku sklepa je sodišče storilca poučilo tudi o možnosti vložitve predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

8. Storilčev zagovornik je na isti dan, ko je sodba Okrajnega sodišča v Kopru postala pravnomočna (s tem, ko je zagovornik sodišče med tekom pritožbenega roka seznanil s storilčevo odpovedjo pravici do pritožbe, sodbe ni bilo več mogoče izpodbijati s pritožbo - prvi odstavek 199. člena ZP-1), vložil tudi predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Iz vsebine zagovornikovega predloga je razvidno, da je zagovornik podal razloge tako za začasno vrnitev storilcu odvzetega vozniškega dovoljenja kot za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ob upoštevanju zagovornikove vloge z dne 24. 6. 2014, s katero je sodišče seznanil z nameravanim predlogom za začasno vrnitev vozniškega dovoljenja, zagovornikove vložitve predloga pri Okrajnem sodišču v Kopru pred pravnomočnostjo sodbe oziroma hkrati z nastopom pravnomočnosti ter ob dejstvu, da krajevno pristojno Okrajno sodišče v Piranu še ni izdalo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, je Okrajno sodišče v Kopru zagovornikovo vlogo utemeljeno štelo za predlog za začasno vrnitev vozniškega dovoljenja. Vprašanja, ali je bilo Okrajno sodišče v Kopru v času odločanja o zagovornikovem predlogu še krajevno pristojno (prvi odstavek 113.d člena ZP-1), vrhovni državni tožilec v zahtevi za varstvo zakonitosti niti ne izpostavlja. Še pred izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče predlagati odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj v času vložitve zagovornikovega predloga storilčevo vozniško dovoljenje sploh še ni prenehalo veljati. Zato je tudi neutemeljeno zatrjevanje vrhovnega državnega tožilca, da je Okrajno sodišče v Kopru storilcu odvzelo možnost pritožbe. Glede na to, da v času vložitve zagovornikovega predloga sploh še niso bili podani pogoji za odločanje o takem predlogu, saj sodišče še ni prejelo obvestila ministrstva, pristojnega za pravosodje, o doseženem številu kazenskih točk, še ni začelo oziroma niti še ni moglo začeti postopka za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, niti storilcu še ni bil vročen sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja (drugi odstavek 202.d člena ZP-1), sodišče storilcu pač ni moglo odvzeti pravice do pravnega sredstva. Z vrnitvijo začasno odvzetega vozniškega dovoljenja je Okrajno sodišče v Kopru odločilo v storilčevo korist, v takem primeru pa je po tretjem odstavku 113.d člena ZP-1 možnost pritožbe izključena. Predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja bi storilec in njegov zagovornik lahko podala šele po sprejetju sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, o čemer je bil storilec v omenjenem sklepu Okrajnega sodišča v Piranu tudi izrecno poučen. S tem storilcu ni bila odvzeta možnost vložitve predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja niti možnost vložitve pritožbe v morebitnem postopku odločanja o takem predlogu.

9. Vrhovno sodišče ni ugotovilo zatrjevane kršitve določb postopka o prekršku in kršitve pravice do pritožbe. Zato je zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovnega državnega tožilca na podlagi 425. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 zavrnilo kot neutemeljeno.