Jedro

Pritožbeno sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 242. člena ZFPPIPP dopusti pritožbo družbenika stečajnega dolžnika proti sklepu o začetku stečajnega postopka, če je sodišče izdalo sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (PD 5) sklenilo, da se začne stečajni postopek nad dolžnikom, za upravitelja je imenovalo M. O. in ugotovilo, da opravlja svoje naloge v pristojnosti upravitelja v postopku prek pravno organizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s podatki O. M. odvetnik.

2. Zoper takšen sklep je bila vložena laična pritožba (PD 10). Podpisala jo je M. D., sicer zakonita zastopnica dolžnika, istočasno pa tudi njegova edina družbenica. V pritožbi navaja, da družba ni insolventna in da je Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Finančna uprava RS, Finančni urad ..., vložila predlog za začetek stečajnega postopka zato, da bi prekrila svoja dejanja v zvezi z davčnimi postopki. Smiselno zatrjuje, da družba ni insolventna in da predlagateljica ni upravičena vložiti predloga za začetek stečajnega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je sklep o začetku stečajnega postopka nad pravno osebo začelo na predlog upnice Republike Slovenije, Ministrstvo za finance, FURS, Finančni urad .... Predlog za začetek stečajnega postopka je vročilo dolžniku in ga opozorilo na pravne posledice iz tretjega odstavka 235. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Dolžnik v 15 dneh po prejemu predloga za začetek stečajnega postopka le temu niti ni ugovarjal, oziroma ni navedel, da je insolventen, ali da upnikova terjatev ne obstaja, niti ni vložil zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka po 236. členu ZFPPIPP, torej je po tretjem odstavku 235. členu ZFPPIPP sodišče prve stopnje pravilno domnevalo, da je dolžnik insolventen. Poudarilo sicer je, da je dolžnik podal izjavo zoper predlog upnika za začetek stečajnega postopka, vendar po preteku zakonsko določenega 15 dnevnega roka. V sklepu se je sodišče prve stopnje ukvarjalo predvsem s pravilnostjo vročanja, katero mu je očital dolžnik oziroma pooblaščenec D. D., kateremu je sodišče prve stopnje odreklo možnost zastopanja. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu tudi pravilno poučilo družbenike dolžnika, da lahko izpodbijajo domnevo o insolventnosti iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP s pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka, ki ji morajo priložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen (četrti odstavek 235. člena v zvezi s četrtim odstavkom 234. člena ZFPPIPP).

5. Kot že navedeno, je pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka podpisala direktorica M. D., ki pa je tudi, kot izhaja iz poslovnega registra AJPES, prilog k predlogu za začetek stečajnega postopka in prilog k pritožbi zoper sklep o začetku stečajnega postopka, edina družbenica dolžnika. V pritožbi navaja, da so odprti postopki v zvezi s terjatvami predlagateljice - FURS in da zato njena terjatev ni utemeljena. Priložila je tudi dokumentacijo, ki naj bi to dokazovala in predlagala druge dokaze za svoje trditve.

6. Pritožbeno sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 242. člena ZFPPIPP dopusti pritožbo družbenika stečajnega dolžnika proti sklepu o začetku stečajnega postopka, če je sodišče izdalo sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog.

7. Glede na izrecno določbo četrtega odstavka 234. člena ZFPPIPP, da družbenik dolžnika lahko izpodbija domnevo insolventnosti s pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožnica - družbenica sicer z laično pritožbo v tem primeru storila ravno to. Priložila je tudi listine in predlagala zaslišanje prič, torej ponudila dokaze za svoje trditve. V tej zadevi je bil sklep o začetku stečajnega postopka sprejet na podlagi domneve insolventnosti po tretjem odstavku 235. člena ZFPPIPP. Zaradi pritožbe družbenice dolžnika je bila kontradiktornost v zvezi z navedbami glede insolventnosti vzpostavljena šele v pritožbenem postopku.

8. Glede na vse navedeno mora pritožbeno sodišče dati družbenici možnost, da se v okviru predhodnega stečajnega postopka ugotavlja, ali je potrjena domneva o dolžnikovi insolventnosti in upnikovi procesni legitimaciji za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka. Pritožbeno sodišče tega ne more storiti samo, saj bi strankam odvzelo pravico do pritožbe, če bi prvič na drugi stopnji sojenja samo ugotavljalo, ali je podana insolventnost dolžnika in procesno upravičenje predlagatelja ali ne. Ob tehtanju pravice do sojenja brez odlašanja in pravice do pritožbe je prevladala slednja.

9. V izogib kršitvi pravice do pritožbe je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku oceniti trditve in dokaze obeh strank glede dolžnikove (in)solventnosti. Odločitev temelji na določbi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 121. členom ZFPPIPP.