Jedro

Pravne učinke javne listine imajo tudi potrdila notarja, da je stranka vpričo njega lastnoročno ali varno elektronsko podpisala listino ali dala nanjo svoj ročni znak ali da je podpis ali ročni znak, ki je že na listini, vpričo njega priznala kot svojega.

Javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena in da je sama listina nepravilno sestavljena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep registrskega sodišča. II. Vsak udeleženec sam nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Po vloženem predlogu subjekta vpisa A. A., d.o.o., je Okrožno sodišče v Ljubljani po višji sodniški pomočnici s sklepom Srg 2016/9678 z dne 11. 3. 2016 pri obeh poslovnih deležih družbenice B. B. izbrisalo obremenitve teh poslovnih deležev, vpisane v korist upnika C. C. Po pritožbi C. C. pa je Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom Srg 2016/12345 z dne 23. 3. 2016 pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ponovno vzpostavilo prejšnje registrsko stanje z vpisano obremenitvijo obeh poslovnih deležev družbenice B. B. v korist upnika C. C. 2. Zoper sklep z dne 23. 3. 2016 se je pravočasno pritožila družbenica B. B., uveljavljala pa je pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka po 4. in 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlagala spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se vzdrži v veljavi sklep registrskega sodišča z dne 11. 3. 2016, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve registrskemu sodišču v novo odločanje.

3. V odgovoru na pritožbo je udeleženec C. C. predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Notarske listine (notarski zapisi, notarski zapisniki in notarska potrdila) in njihovi odpravki so javne listine, če so bile upoštevane pri njihovem sestavljanju oz. odpravljanju vse bistvene formalnosti, določene v Zakonu o notariatu (2. odstavek 3. člena ZN). Pravne učinke javne listine imajo tudi potrdila notarja, da je stranka vpričo njega lastnoročno ali varno elektronsko podpisala listino ali dala nanjo svoj ročni znak ali da je podpis ali ročni znak, ki je že na listini, vpričo njega priznala kot svojega (1. odstavek 64. člena v zvezi s 60. členom ZN). Učinek javne listine ima tudi v predlogu za izbris obremenitve poslovnih deležev B. B. predložena izbrisna pobotnica s podpisom upnika C. C. (v korist katerega je bila vpisana obremenitev poslovnih deležev) in notarsko overitvijo njegovega podpisa na izbrisni pobotnici opr. št. OV-229/2016 z dne 28. 1. 2016. 6. Javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (1. odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg). Dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena in da je sama listina nepravilno sestavljena (4. odstavek 224. člena ZPP).

7. Upnik C. C. s pritožbenimi navedbami v pritožbi zoper sklep z dne 11. 3. 2016 o sodnem uveljavljanju svoje terjatve do družbenice B. B., o nepriznanju podpisa na izbrisni pobotnici z dne 27. 11. 2015 kot njegovega, o nepodpisu izbrisne pobotnice pri notarju in o izgubi oz. kraji potnega lista in v posledici navedenega sestavi notarskega zapisnika OV-230/2016-1 z dne 11. 2. 2016 notarja J. S., da se listini (izbrisna pobotnica), ki sta bili overjeni v njegovi notarski pisarni, ne smeta uporabljati v pravnem prometu in priloženimi listinami, vključno z notarskim zapisnikom OV-230/2016-1 z dne 11. 2. 2016 izpodbijal resničnost v notarski listini OV-229/2016 z dne 28. 1. 2016 ugotovljenega dejstva, da je podpisal izbrisno pobotnico z dne 27. 11. 2015. 8. V tem je bil že pri notarju J. S. tako prepričljiv, da je notar z notarskim zapisnikom OV-230/2016-1 z dne 11. 2. 2016 in svojo izjavo o prepovedi uporabe izbrisnih pobotnic (ki jih je overil) v pravnem prometu, dejansko že sam priznal neverodostojnost overitvene klavzule na izbrisni pobotnici in dejansko svojo napako pri overitvi. V tem kontekstu je prvostopenjsko sodišče tudi v tem registrskem postopku presojalo navedeni notarski zapisnik z dne 11. 2. 2016, s katerim je pritožnik uspel izpodbiti verodostojnost notarske overitve izbrisne pobotnice OV-229/2016 z dne 28. 1. 2016, ki je bila podlaga za izdajo sklepa z dne 11. 3. 2016 o izbrisu obremenitev poslovnih deležev B. B. 9. Iz obrazloženega izhaja, da izpodbijani sklep vsebuje razloge o odločilnih dejstvih, to je neverodostojnosti notarske overitve OV-229/2016, zato prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo izrecno uveljavljane bistvene postopkovne kršitve po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg.

10. Ker je v nasprotju s stališčem pritožnice upnik C. C. v pritožbi izkazal neverodostojnost notarske overitve izbrisne pobotnice z dne 27. 11. 2015 opr. št. OV-229/2016 z dne 28. 1. 2016, tudi ta notarsko overjena listina pa je v registrskem postopku le dokazno sredstvo (primerjaj 2. odstavek 47. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register), v vsakem postopku pa dokaze sodišče prosto presoja, je neutemeljen tudi pritožbeni očitek bistvene postopkovne kršitve po 4. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg, ker naj bi sodišče s tem dejansko odločilo o zahtevku (v zvezi z (ne)veljavnostjo overitve izbrisne pobotnice) za katerega ni pristojno.

11. V zvezi z dejanskim stanjem pritožnica podaja svojo verzijo poteka upnikove overitve izbrisne pobotnice pri notarju, pri tem pa niti ne pojasni, kako naj bi do tako overjene izbrisne pobotnice sploh prišla, da jo je lahko uporabila pri vložitvi predloga za izbris obremenitve njenih poslovnih deležev. V tem obstaja nepojasnjena vrzel, ki je z nobeno logično razlago ni mogoče zapolniti.

12. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP, 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep registrskega sodišča (2. točka 39. člena ZSReg).

13. Izrek o stroških postopka temelji na 1. odstavku 18. člena ZSReg, po katerem vsak udeleženec v registrskem postopku plača svoje stroške.