Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
ZRud-1 pojma rudniški prostor in pridobivalni prostor različno definira, iz česar izhaja, da pojma nista zamenljiva in imata različen pomen od katerega je odvisno kateri posegi so dovoljeni na katerem prostoru in kakšna dovoljenja so za določeno vrsto potrebna.
I. Tožba se zavrne.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
_Tek upravnega postopka_
1. Z izpodbijano odločbo je upravni organ zavrnil vpis tožeče stranke v evidenco obdelovalcev odpadkov z napravo: "Plato za predelavo surovin" na lokaciji Gramoznice ... in s tem pridobitev statusa predelovalca na zemljiščih v k.o. ..., parc. št. ..., ... in ..., vse v skladu z 8. točko Okoljevarstvenega dovoljenja št. 35472-153/2010-51 z dne 25. 7. 2012. 2. Iz obrazložitve izhaja, da tožeča stranka ni izpolnila pogoja iz 8. točke izreka Okoljevarstvenega dovoljenja z dne 25. 7. 2012, ki določa, da lahko upravljavec prične z obratovanjem naprave z dnem dokončnosti uporabnega dovoljenja ali z dnem dokončnosti odločbe o odreditvi poskusnega obratovanja, ki bo izdano po pogojih za objekt, za katerega je bil investitor pred njegovo izdajo dolžan pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Tožena stranka je v postopku od tožeče stranke zahtevala predložitev uporabnega dovoljenja, opremljenega s potrdilom o pravnomočnosti, vendar ga tožeča stranka ni predložila, zato je zahtevo zavrnila.
3. Tožeča stranka se je na odločitev pritožila, organ druge stopnje je pritožbo zavrnil. Poudaril je, da se "Plato za predelavo surovin" ne nahaja na območju rudarskega pridobivalnega prostora, zaradi česar je treba pri odločanju uporabiti Zakon o graditvi objektov (in ne Zakon o rudarstvu), po določilih katerega tožeča stranka potrebuje dokončno uporabno dovoljenje.
_Tožbene navedbe_
4. Na navedeno odločitev je tožeča stranka vložila tožbo v tem upravnem sporu. Z njo zahteva, da sodišče izpodbijano odločbo spremeni na način, da se tožeči stranki dovoli vpis v evidenco obdelovalcev odpadkov oziroma, da odločbo odpravi. Poudarja, da ji je bila kršena pravica do izjave, ker tožena stranka ni upoštevala nekaterih njenih navedb, ter da ni pravilno uporabila postopkovnih in materialnih določb, v sled česar ji dnevno nastaja visoka premoženjska škoda.
5. Za namene pričetka obratovanja spornega platoja po stališču tožeče stranke zadošča obratovalno dovoljenje, ki ga je izdal dr. A. A., saj so nepremičnine k.o. ..., parc. št. ..., ... in ... del pridobivalnega prostora rudarskega zemljišča, na katerem je bila ustanovljena rudarska koncesija, kot to izhaja iz koncesijske pogodbe št. 0141-9/2005-34 z dne 20. 3. 2008, ki je sicer res že potekla, vendar pa tožeča stranka še zmeraj plačuje koncesnino zanjo, zemljišča pa tudi niso bila izločena iz rudarske knjige. Da je navedeno območje namenjeno za rudarjenje, izhaja tudi iz prostorskega načrta. Vse navedeno pa potrjuje tudi sklep 351-169/2011-2 z dne 13. 12. 2011 Upravne enote Ruše, s katerim je odločila, da na rudarskem območju ni potrebno uporabno dovoljenje in se izrekla za nepristojno. Ker je sporni plato postavljen v skladu z rudarsko zakonodajo, po njenem mnenju ne potrebuje uporabnega dovoljenja, kot to neutemeljeno zahteva upravni organ.
6. Tožeča stranka izpostavlja, da ima vse dokumente, ki so potrebni za opravljanje rudarske dejavnosti v rudarskem območju, da tehnični vodja obrata dr. A. A. redno opravlja interne strokovne tehnične preglede spornega platoja in da pristojni rudarski inšpektor ni ugotovil nepravilnosti. Po mnenju tožeče stranke bi o celotni zadevi moral odločati rudarski inšpektor in ne ministrstvo. Ker je v predmetni zadevi odločal nepristojni organ ji je bila kršena pravica iz 2. člena Ustave Republike Slovenije.
7. Na podlagi 93. člena ZRud-1 se lahko objekti oziroma naprave na področju pridobivalnega prostora uporabljajo za druge namene, med drugim tudi za obdelavo odpadkov, v kolikor takšna dejavnost ne moti rudarskega procesa. V skladu s to določbo se lahko po stališču tožeče stranke tako sporni plato uporablja tudi za obdelavo gradbenih odpadkov, ki se jih pripelje od drugod. Trenutno pa se sporni plato uporablja samo za namene predelave rudarskih surovin. Pristojni inšpektor za rudarstvo je pri pregledu preveril vso dokumentacijo in postopke v zvezi s postavitvijo platoja ter izrecno zahteval, da tožeča stranka postopek nadaljuje po določbah ZRud-1, kar je tudi storila, vendar je upravni organ kljub vsemu ni vpisal na seznam obdelovalcev odpadkov. Zaradi odločanja nepristojnega organa ji je bila kršena pravica do pravne varnosti.
_Odgovor na tožbo_
8. Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbene navedbe pa ni odgovorila.
_Izvedba glavne obravnave_
9. Sodišče je skladno s prvim odstavkom 51. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) in določbami Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), ki se v postopku upravnega spora uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, v zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi, na kateri je zaslišalo tožečo stranko in predlagano pričo. Stranke se namreč šele pred sodiščem srečajo v enakopravnem položaju in tako izvedba glavne obravnave zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega pravnega varstva pravic, med katerimi je tudi pravica do poštenega postopka, kar ustreza 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju: EKČP) in 47. členu Listine EU o temeljnih pravicah.
_Datum izdaje sodbe_
10. Sodišče je na naroku za izvedbo glavne obravnave glavno obravnavo snemalo, in sicer tako navedbe strank kakor tudi njihovo zaslišanje in kasneje zaslišanje priče, zaradi česar je bilo potrebno posnetke zaslišanj prepisati. Prepis zvočnega posnetka obravnave je bil po podatkih sodnega spisa strankam vročen dne 23. 2. 2024. Sodišče je izdajo sodbe pridržalo do dokončnosti prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave. Rok se je iztekel na dan 1. 3. 2024. Ob upoštevanju roka za ugovor zoper morebitne nepravilnosti prepisa (5 dni - 3. odst. 125. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1) in obsežnosti prepisa vodene glavne obravnave, je tako sodišče pri navedenem zakonskem roku upoštevalo delovne dneve od dneva vročitve in sodbo izdalo v roku 30 dni po dokončnosti zapisnika.
Sodna presoja **K točki I izreka:**
11. Tožba ni utemeljena.
12. Med strankama je sporno ali se parc. št. ..., ... in ... vse k.o. ... nahajajo v pridobivalnem območju zemljišča z rudarsko koncesijo tožeče stranke, in ali tožeča stranka potrebuje uporabno dovoljenje na podlagi Zakona o varstvu okolja (v nadaljevanju ZVO-1) in Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) ali pa se uporabi Zakon o rudarstvu (v nadaljevanju ZRud-1), na podlagi katerega uporabno dovoljenje ni potrebno.
13. V okviru dokaznega postopka je sodišče zaslišalo tožečo stranko in pričo dr. A. A. ter vpogledalo v Odločbo Agencije Republike Slovenije za okolje številka 35400-310/2019-18 z dne 17. 6. 2020 (A2), v odločbo Ministrstva za okolje in prostor številka 35402-26/20202-2 z dne 10. 8. 2020 (A3), v Pojasnilo na seznanitev z ugotovitvami z dne 23. 3. 2020 (A5), v izjavo o dejstvih in okoliščinah z dne 4. 6. 2020 (A6), v Koncesijsko pogodbo za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine št. 0141-9/2005-34 z dne 20. 3. 2008 (A7), v listino Stroški proizvodnje in stroški sanacije in rekultivizacije (A8), v Okoljevarstveno dovoljenje številka 35472-160/2012-15 z dne 26. 5. 2013 (A9), v Občinski podrobni načrt za gramoznico v Bezeni (A10), v listini : Seznanitev z ugotovitvami upravnega organa (A11 številka 35400-310/2019-13 z dne 23. 3. 2020 in A12 številka 35400-310/2019-15 z dne 1. 6. 2020), v vpogled v situacijo iz Rudarske knjige - Uradni zaznamek 35400-310/2019-12, v odgovor na poziv številka 35400-310/2019-7 in Prilogo 4 - Dovoljenje za uporabo z dne 31. 5. 2019 št. DU-58/2019-BS ter priloga 3 Zapisnik tehničnega pregleda objekta št. 55/2019 z dne 16. 5. 2019, v Dovoljenje št. 67/2014 z dne 11. 7. 2014, v Dovoljenje za predhodno raziskovanje, šifra 351-56/2003-20691 z dne 30. 5. 2003, v sklep številka 361-1/2005 z dne 5. 7. 2005, v sklep Upravne enote Ruše, številka 351-169/2011-2 z dne 13. 12. 2011, v Enotno dovoljenje, številka 361-1/2006 z dne 15. 2. 2006, v odločbo Upravne enote Ruše, številka 361-1/2007-10 z dne 3. 3. 2008 in Odločbo Upravne enote Ruše, številka 361-1 /2008 z dne 2. 12. 2008, v enotno dovoljenje številka 361-1/2009-14 z dne 11. 12. 2009, v Sklep Upravne enote Ruše, številka 351-169/2011-2 z dne 13. 12. 2011, v Okoljevarstveno dovoljenje številka 35472-1532010-51 z dne 25. 7. 2012, odločbo UE Ruše, številka 351-115/2004 z dne 29. 11. 2004 ter v vse ostale listine sodnega in upravnega spisa.
_Materialna podlaga in razlogi za odločitev_
14. Sodišče pri odločanju v postopku upravnega spora lahko upošteva materialnopravno podlago in dejansko stanje, kot je bilo na dan izdaje izpodbijanega akta.
15. Pridobivalni prostor je z naravnimi ali umetnimi črtami omejen del zemeljske površine in globine pod njo, določene z rudarskim koncesijskim aktom (točka 3.2.2. 1. člena ZRud-1). Rudarski koncesijski akt je predpis, ki predstavlja odločitev Republike Slovenije, da bo proti plačilu in pod določenimi pogoji podelila koncesijo za izkoriščanje določene vrste mineralne surovine določeni pravni ali fizični osebi na določenem pridobivalnem prostoru (točka 3.2.1. 1. člena ZRud-1). Pridobivalni prostor torej določi RS z rudarskim koncesijskim aktom - to je z Uredbo o rudarskih pravicah za raziskovanje ali gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin na raziskovalnem in pridobivalnih prostorih: Občine Ruše in ostalih z dne 20. 10. 2007 (v nadaljevanju Uredba) in ne z Rudarsko knjigo ali prostorskim načrtom, na katera se sklicuje tožeča stranka.
16. Uredba v četrtem odstavku 18. člena z naslovom "Gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine v gramoznici Bezena, Občina Ruše, k.o. ..." določa, da se rudarska pravica nanaša na razširjen pridobivalni prostor gramoznice Bezena, Občina Ruše, na parc. št. ... in ..., obe k.o. ... Drugi odstavek 93. člena ZRud-1 pa določa, da se v delu pridobivalnega prostora lahko pod pogoji, da se zagotovijo varnostni pogoji in stebri ter v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, izjemoma dopusti tudi izvajanje dejavnosti, ki niso namenjene izvajanju rudarskih del, kot so npr. obdelava/predelava/odstranjevanje odpadkov in druge podobne aktivnosti.
17. Iz 93. člena ZRud-1 izhaja, da zakon izrecno ločuje kateri posegi so dovoljeni v območju rudniškega prostora (prvi odstavek) in kateri v delu pridobivalnega prostora (drugi odstavek). V skladu z drugim odstavkom 93. člena ZRud-1 se lahko predeluje odpadke samo v delu pridobivalnega prostora, ob upoštevanju zgoraj navedenih pogojev.
18. Iz koncesijske pogodbe za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine št. 0141-9/2005-34 z dne 20. 3. 2008 izhaja, da je tožeča stranka kot koncesionar upravičena, za obdobje 15. let (torej do leta 2023), izkoriščati mineralne surovine za nadaljnjo predelavo izključno na pridobivalnem prostoru Bezena, Občine Ruše, na parc. št. ... in ... obe k.o. ..., kot je določeno v Uredbi oz. koncesijskem aktu.
19. Iz dokumentacije v spisu izhaja, da se sporni plato za obdelavo oz. predelavo odpadkov nahaja na parc. št. ..., ... in ... vse k.o. ..., ki s koncesijskim aktom (oz. Uredbo) in koncesijsko pogodbo niso določene kot pridobivalni prostor, ter da je koncesijska pogodba tožeče stranke prenehala s potekom časa za katerega je bila sklenjena (drugi odstavek 55. člena ZRud-1). Tožeča stranka sicer navaja, da kljub prenehanju koncesijske pogodbe še zmeraj plačuje koncesnino, vendar pa glede teh navedb ni predložila nobenega dokaza.
20. Iz Okoljevarstvenega dovoljenja št. 35472-153/2010-51 z dne 25. 7. 2012 Agencije RS za okolje izhaja, da je tožeča stranka v času gradnje naprave "Plato za predelavo surovin" na lokaciji Gramoznica Vernik pri Rušah, na zemljiščih s parc. št. ..., ... in ..., vse k.o. ... vložila vlogo za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja in ga tudi pridobila. Osma točka izreka Okoljevarstvenega dovoljenja določa, da lahko upravljavec prične z obratovanjem naprave z dnem dokončnosti uporabnega dovoljenja ali z dnem dokončnosti odločbe o odreditvi poskusnega obratovanja.
21. Tožeča stranka je sicer tožbi priložila še Okoljevarstveno dovoljenje št. 35472-160/2012-15 z dne 26. 5. 2013 Agencije RS za okolje, vendar se to nanaša na premično napravo - drobilec Nordberg 1213 in ne na "Plato za predelavo surovin", ki je predmet tega postopka.
22. V slovenski zakonodaji ravnanje z odpadki ureja Zakon o varstvu okolja (ZVO-1), ki celovito ureja varstvo okolja pred obremenjevanjem kot temeljni pogoj za trajnostni razvoj, v tem okviru določa temeljna načela varstva okolja, ukrepe varstva okolja, spremljanje stanja okolja in informacije o okolju, ekonomske in finančne instrumente varstva okolja, javne službe varstva okolja in druga z varstvom okolja povezana vprašanja (prvi odstavek 1. člena ZVO-1). V osmi točki 3. člena ZVO-1 določa, da je "naprava" nepremična ali premična tehnološka enota, za katero je določeno, da lahko povzroča obremenitev okolja, ker v njej poteka eden ali več določenih tehnoloških procesov in na istem kraju drugi z njimi neposredno tehnološko povezani procesi, ki lahko povzročajo obremenitev okolja. V 8.1. točki 3. člena ZVO-1 določa, da se za začetek obratovanja takšne naprave v primeru gradnje šteje datum dokončnosti uporabnega dovoljenja ali odločbe o odreditvi poskusnega obratovanja po predpisih o graditvi objektov, kadar je bilo odrejeno poskusno obratovanje (oziroma datum pravnomočnosti okoljevarstvenega dovoljenja, kadar ne gre za gradnjo).
23. Zakon o graditvi objektov veljaven v času izdaje upravnega akta (v nadaljevanju ZGO) v 38. točki prvega odstavka 3. člena določa, da je uporabno dovoljenje odločba s katero se dovoljuje uporaba objekta. Investitor mora po dokončanju gradnje vložiti zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja na obrazcu, ki ga predpiše minister (prvi in sedmi odstavek 68. člena ZGO). Uporabno dovoljenje za objekte z vplivi na okolje se izda v posebnem ugotovitvenem postopku na podlagi opravljenega tehničnega pregleda (prvi odstavek 69. člena ZGO). Tehnični pregled opravi komisija, ki jo imenuje pristojni upravni organ za gradbene zadeve (prvi odstavek 70. člena ZGO). Iz tega izhaja, da dovoljenje na katerega se sklicuje tožeča stranka, ki ga je izdalo podjetje C., d. o. o. dne 31. 5. 2019, po naročilu tožeče stranke, ne izpolnjuje zgoraj opisanih zakonskih pogojev. Iz njegove vsebine pa izhaja, da je izdelan na podlagi 94. člena ZRud-1, ki v prvem odstavku predpisuje interni strokovni tehnični pregled zgolj rudniške gradnje pred začetkom njene uporabe in torej ne drugih vrst gradenj ali posegov.
24. Tožeča stranka omenja Uredbo o odpadkih, ki je veljala v času izdaje upravnega akta. Ta uredba v 4. točki tretjega odstavka določa, da se ne uporablja za odpadke, ki nastanejo pri raziskovanju, pridobivanju, bogatenju in skladiščenju mineralnih surovin in obratovanju kamnolomov, kolikor so urejeni v predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti izkoriščanja mineralne surovine. Šesti odstavek 38. člena uredbe (tako kot ZVO-1) določa, da v primeru, ko se okoljevarstveno dovoljenje za predelavo/obdelavo odpadkov nanaša na obdelavo za katero je potrebna naprava, lahko izvajalec začne obdelovati odpadke z dnem, ki ga kot začetek obratovanja naprave določa zakon, ki ureja varstvo okolja.
25. Sodišče ugotavlja, da parc. št. ..., ... in ... vse k.o. ... na katerih stoji sporni plato niso del pridobivalnega prostora, in da po vseh zgoraj navedenih predpisih tožeča stranka potrebuje veljavno uporabno dovoljenje za napravo, ki jo je zgradila in s katero želi obdelovati/predelovati odpadke, svoje in pripeljane od drugod, saj v primeru predelave in obdelave odpadkov ne gre za izvajanje rudarske dejavnosti, četudi se izvaja na isti napravi kot mletje rude. Pri navedeni predelavi odpadkov in mletju le teh gre namreč lahko za vpliv na okolje. Sodišče se ne strinja z navedbami tožeče stranke, da iz Enotnega dovoljenja št. 361-1/2006 z dne 15. 2. 2006, sklepa Upravne enote Ruše št. 351/169/2011-2 z dne 13. 12. 2011 ali odločbe Upravne enote Ruše št. 351-115/2004 z dne 29. 11. 2004 izhaja karkoli drugega, saj iz Enotnega dovoljenja št. 361-1/2006 z dne 15. 2. 20061, ki ga je izdala Upravna enota Ruše izhaja, da se tožeči stranki kot nosilki rudarske pravice, dovoljuje izkoriščati mineralne surovine proda in izvajanje del pri izkoriščanju mineralne surovine v gramoznici Vernik na parc. št. ..., ... in ... vse k.o. ... (to je prva faza izkoriščanja in sprotna sanacija pod pogoji iz enotnega dovoljenja), ter da je predvideno tudi zbiranje in predelava inertnih gradbenih odpadkov2, ki se opredelujejo po postopkih R5 in R10. Predelava gradbenega odpada bo potekala z isto mehanizacijo, istim tehnološkim postopkom in na istem prostoru kot predelava pridobljene mineralne surovine. Za obratovanje drobilno-sejalne naprave za predelavo odpadkov je stranka pridobila okoljevarstveno dovoljenje. Izpolnjevanje okoljevarstvenih pogojev iz tega dovoljenja se pred začetkom obratovanja ugotavlja v postopku izdaje uporabnega dovoljenja. Ker se bo predelava vršila v rudniškem prostoru3 si mora upravljavec naprave pridobiti dovoljenje za uporabo v skladu s 55. členom ZRud (iz leta 2006), kjer je v četrtem odstavku navedeno, da se mora za tehnični pregled, poskusno obratovanje in izročitev zgrajenih rudarskih objektov smiselno uporabljati določbe zakona, ki ureja graditev objektov.
26. Iz sklepa Upravne enote Ruše št. 351/169/2011-2 z dne 13. 12. 2011 izhaja, da je tožeča stranka zahtevala izdajo uporabnega dovoljenja za objekte v rudniškem prostoru gramoznice Vernik, ki so v neposredni povezavi z izkoriščanjem mineralnih surovin in se bodo uporabljali za zbiranje in predelavo inertnih gradbenih odpadkov, zgrajenih po enotnem dovoljenju št. 361-1/2006 z dne 15. 2. 2006. Iz obrazložitve izhaja, da je upravna enota zavrgla zahtevo tožeče stranke, ker po Zakonu o rudarstvu (iz leta 2011, veljavnem v času izdaje te odločbe) ni več pravne podlage za izdajo uporabnih dovoljenj. Sodišče pa ugotavlja, da so v tem času to področje uredile določbe ZVO-1 in ZGO z ureditvijo, ki je veljala tudi ob izdaji, v tem postopku izpodbijanega, upravnega akta, ter da se Koncesijska pogodba tožeče stranke iz leta 2008 (veljavna do 2023) nanaša na parcelne št. ... in ... obe k.o. ... in ne na parc. št. iz Enotnega dovoljenja št. 361-1/2006 z dne 15. 2. 2006 - ..., ... in ... vse k.o. ... Sodišče pa na tem mestu še pripominja, da že v letu 2011, območje na katerem stoji naprava za predelavo surovin, ni bilo pridobivalno območje po ZRud-1 oziroma stranka ni predložila dokazov, ki bi to dokazovali.
27. Sodišče na tem mestu pripominja, da iz odločbe Upravne enote Ruše št. 351-115/2004 z dne 29. 11. 2004, izhaja, da je UE Ruše zavrnila zahtevo tožeče stranke za izdajo dovoljenja za izvajanje del pri predelavi sekundarne mineralne surovine na parc. št. ..., ... in ... vse k.o. ... Iz obrazložitve odločbe Upravne enote Ruše št. 351-115/2004 z dne 29. 11. 2004 izhaja, da je tožeča stranka želela z mobilno drobilno sejalno napravo predelovati gradbene odpadke. Upravni organ je odločil, da ZRud ne pozna pojma rudarska predelava, kot je to navajala tožeča stranka; da zbiranja in predelave gradbenih odpadkov v gramoznici ni možno šteti za rudarska dela v zvezi z raziskovanjem oziroma izkoriščanjem mineralnih surovin oziroma za rudarsko predelavo sekundarne mineralne surovine v rudniškem prostoru, zato ni možno izdati dovoljenja za izvajanje del iz 48. člena ZRud in tako ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da ni imela pravne varnosti, saj iz navedene odločbe jasno izhaja stališče UE Ruše. V obrazložitvi je bila tožeča stranka poučena, da dovoljenja za zbiranje gradbenih odpadkov izdaja Agencija RS za okolje, da za izvajanje te dejavnosti potrebuje uporabno dovoljenje, in da mora preden začne navedene postopke, najprej postati nosilka rudarske pravice.
28. Sodišče ni sledilo izpovedbi tožeče stranke, da se sporni "Plato za predelavo surovin" nahaja na pridobivalnem prostoru, in da to izhaja iz Rudarske knjige, saj iz dokumenta 35400-310/2019-12 situacije iz Rudarske knjige ter iz koncesijske pogodbe izhaja, da se pridobivalni prostor nahaja na parc. št. ... in ..., in da na njih ni spornega platoja, ki se, kot izhaja iz Okoljevarstvenega dovoljenja Agencije RS za okolje št. 35472-153/2010-51 z dne 25. 7. 2012, nahaja na parc. št. ..., ... in ... Iz istih razlogov tudi ni sledilo vsebinsko enaki izpovedbi priče dr. A. A., ter da sta "načeloma enaka" pojma rudniški prostor in pridobivalni prostor, in da se lahko na obeh prostorih opravlja obe dejavnosti, to je: rudarjenje in predelava odpadkov, saj ZRud-1 v točkah 3.2.2. in 3.2.3.1., saj 1. člen pojma rudniški prostor in pridobivalni prostor različno definira, iz česar izhaja, da pojma nista zamenljiva in imata različen pomen od katerega je odvisno kateri posegi so dovoljeni na katerem prostoru (93. člen ZRud-1) in kakšna dovoljenja so za določeno vrsto potrebna, kot je pojasnjeno že v prejšnjih točkah obrazložitve.
29. Glede izpovedbe priče "da se ZVO-1 njih kot rudarjev ne tiče", in da je dovoljenje tehničnega vodje obrata dovolj tudi za opravljanje dejavnosti predelave odpadkov, sodišče pojasnjuje, da gre v primeru predelave odpadkov, čeprav na isti napravi kot mletje rude, za drugo dejavnost, ki jo ureja ZVO-1, z namenom varovanja okolja pred morebitnimi negativnimi vplivi iz te dejavnosti - predelave odpadkov, ter da je za predelavo odpadkov z grajeno napravo, kot je sporni plato, potrebno uporabno dovoljenje po ZGO, kot je pojasnjeno že v zgornjih točkah obrazložitve.
30. Sodišče še pripominja, da je tožeča stranka na naroku navedla, da bo v dokazni postopek predložila tudi listino: Projekt za izkoriščanje in izvajanje del v skladu z ZRud-1, ki bi naj dokazovala, da se morajo nepremičnine na katerih stoji sporni plato obravnavati po ZRud-1, vendar listine ni predložila, ampak je dne 20. 2. 2024 sodišču poslala obvestilo, da naj odloči na podlagi dokazov, ki se že nahajajo v spisu, zaradi česar sodišče ni moglo presojati domnevne kršitve njene vsebine.
31. Sodišče tako na podlagi zgoraj navedenega kot neutemeljene šteje navedbe tožeče stranke, da zgoraj navedeni akti potrjujejo njene navedbe, da za začetek obratovanja naprave za predelavo odpadkov ne potrebuje uporabnega dovoljenja in prav tako tožbene navedbe, s katerimi tožeča stranka zgolj pavšalno uveljavlja kršitve ustavnih pravic ko navaja, da "tožena stranka ni upoštevala nekaterih njenih navedb oz. se tožena stranka do njenih navedb v izjavi z dne 4. 6. 2020 ni opredelila", ter da ji zaradi prepovedi obratovanja platoja nastaja visoka premoženjska škoda. Pogoj za uspeh zahtevka stranke je, da stranka navede dejstva, ki substancirajo zahtevek, ter da trditve o teh dejstvih tudi dokaže.4 Samo v takšnem primeru lahko sodišče navedbe stranke preizkusi in odloči o zahtevku. Tožeča stranka pa tega ni storila.
_Sklepno_
32. Na podlagi zgoraj navedenega sodišče zaključuje, da območje parc. št. ..., ... in ... vse k.o. ... na katerih stoji "Plato za predelavo surovin" ni pridobivalno območje na katerem bi tožeča stranka, na podlagi drugega odstavka 93. člena ZRud-1, lahko predelovala odpadke. Upravni organ je kot pristojni organ pravilno uporabil ZVO-1 in ZGO ter zahtevo tožeče stranke zavrnil, saj ni pridobila in predložila uporabnega dovoljenja.
33. Ker je upravni organ pravilno odločil in v postopku niso bila kršena pravila postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je sodišče tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo in ni odločilo v sporu polne jurisdikcije kot je to zahtevala tožeča stranka.
**K točki II izreka:**
34. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.
1 V upravnem spisu se nahaja tudi Enotno dovoljenje št. 361-1/2009-14 z dne 11. 12. 2009, ki ga je izdala Upravna enota Ruše, iz katerega izhaja, da je tožeča stranka vložila zahtevek za izdajo enotnega dovoljenja za razširitev izkoriščanja proda in peska in izvajanje del pri izkoriščanju mineralne surovine proda in peska na zemljišči par. št. ... in ... obe k.o. ... 1. del II. faze. Iz njega prav tako izhaja, da si mora tožeča stranka pridobiti dovoljenje za uporabo v skladu s 55. členom ZRud. 2 Inertni odpadki so odpadki, ki se fizikalno, kemično ali biološko bistveno ne spreminjajo, ne razpadejo, ne zgorijo ali drugače kemijsko ali fizikalno ne reagirajo, niso biorazgradljivi in ne vplivajo škodljivo na druge snovi ob stiku z njimi na način, ki povečuje obremenitev okolja ali je zdravju škodljiv (2. točka prvega odstavka 2. člena Pravilnika o odlaganju odpadkov). 3 Rudniški prostor je prostor na površini in pod zemljo, sestavljen iz zemljišča, namenjenega izkoriščanju mineralnih surovin in pristopnega zemljišča - to je zemljišče, preko katerega je možen pristop do pridobivalnega prostora in na katerem nosilec rudarske pravice izvrši nujno potrebne posege v prostor za izkoriščenje mineralnih surovin. Tako 3.2.3.1. in 3.2.3.2. točka 1. člena ZRud-1. 4 Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, str. 344.