Up-209/98

30. 1. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe Krajevne skupnosti A., Ž. na seji senata dne 30. januarja 2001

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba Krajevne skupnosti zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 428/96 z dne 23. 6. 1998 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 554/95 z dne 24. 1. 1996 in sklepom Okrajnega sodišča v Škofji Loki št. N 86/94-34 z dne 3. 3. 1995 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

Sodišče prve stopnje je na podlagi 18. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 8/90 - ZVOP) v nepravdnem postopku ugodilo predlogu za izbris osebnih podatkov in nasprotnima udeležencema (ustavnemu pritožniku in Župnijskemu uradu Reteče) naložilo, da iz spominske plošče, vzidane v zid cerkve Sv. Miklavža v Godešiču, odstranita imena in priimke določenih oseb z letnico rojstva in smrti ter navedbo kraja.

Pritožba je bila kot neutemeljena zavrnjena. Proti pravnomočnemu sklepu sodišča druge stopnje je Državno tožilstvo vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri je navajalo, da predlagatelji niso aktivno legitimirani za vložitev predloga, ker je subjekt varstva v zvezi z osebnimi podatki le živ človek. Tako po mnenju tožilstva sorodniki, Združenje borcev in Zveza borcev ne morejo zahtevati varstva na podlagi pokojnikovih osebnih dobrin, zato je tožilstvo predlagalo zavrnitev predlogov vseh predlagateljev. Vrhovno sodišče je zahtevi za varstvo zakonitosti ugodilo samo v delu, ki se je nanašal na predloga, ki sta ju vložila Združenje borcev in Zveza borcev, in je v tem delu sklepa sodišč prve in druge stopnje spremenilo tako, da je njuna predloga zavrnilo. Zoper sklep, izdan v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti, je nasprotni udeleženec Krajevna skupnost A. vložil ustavno pritožbo, v kateri navaja, da sodišča ne bi smela ugoditi predlogu za izbris podatkov, ker ta zahteva nasprotuje evropski civilizaciji, etičnim principom, dobrim šegam in navadam in ker spodbuja k netoleranci, nestrpnosti, ločevanju ter krepitvi večvrednosti določenih posameznikov. Z ugoditvijo predlogu naj bi po mnenju pritožnika sodišča kršila ustavno načelo enakosti pred zakonom (prvi odstavek 14. člena Ustave), pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepoved spodbujanja k nasilju in vojni (63. člen Ustave).

Na podlagi prvega odstavka 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) se sme ustavna pritožba vložiti v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba.

Pred vložitvijo ustavne pritožbe mora pritožnik v skladu s prvim odstavkom 51. člena ZUstS izčrpati vsa pravna sredstva. Ta so bila glede odločitev, ki zadevajo temeljne pravice in svoboščine ustavnega pritožnika, izčrpana že s koncem postopka pred Višjim sodiščem. Tako je rok za vložitev ustavne pritožbe za pritožnico začel teči z vročitvijo sklepa Višjega sodišča ustavnemu pritožniku (oziroma njenemu pooblaščencu) in ne šele z vročitvijo sklepa Vrhovnega sodišča o zahtevi za varstvo zakonitosti. Zahteva za varstvo zakonitosti namreč ni pravno sredstvo, ki bi bilo namenjeno strankam, niti ni bila s to zahtevo odločba Višjega sodišča spremenjena tako, da bi ustavna pritožnica lahko zatrjevala, da je pravni interes za vložitev ustavne pritožbe pridobila šele z izdajo sklepa Vrhovnega sodišča. Glede na to, da je bil sklep v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti izdan 26. 3. 1998, je moral biti sklep Višjega sodišča ustavnemu pritožniku vročen že pred tem datumom, saj sme tožilstvo vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti le zoper pravnomočno sodbo. Ustavna pritožba, ki je bila vložena 13. 7. 98, je zato prepozna.

Ker je bila ustavna pritožba vložena prepozno, jo je Ustavno sodišče zavrglo.

Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata:

dr. Lojze Ude