Jedro

Zamudna sodba temelji na določbi 2. odstavka 282. člena ZPP, katero pa je Ustavno sodišče RS razveljavilo. To pomeni, da ni podlage v 2. odstavku 282. člena ZPP za izdajo obravnavane zamudne sodbe, čeprav je ta določba bila po ustavnem sodišču razveljavljena že po izdaji te sodbe. Po 44. členu Zakona o ustavnem sodišču se namreč zakon ali njegov del, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začel učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.

Izrek

Pritožbama se ugodi, zamudna sodba in sklep se razveljavita ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo naložilo toženi stranki v plačilo tožeči stranki znesek 3.919,23 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24.10.1998 dalje do plačila, ter da ji povrne pravdne stroške v višini 1.089,62 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude, medtem ko je višji tožbeni zahtevek zavrnilo. Z izpodbijanim sklepom pa je toženi stranki naložilo v plačilo tožeči stranki nadaljnje pravdne stroške v znesku 510,14 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.

Zoper zamudno sodbo in zoper sklep se je v roku pritožila tožena stranka.

Zoper zamudno sodbo se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče zamudno sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da za izdajo zamudne sodbe po 282. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) niso bile podane zahtevane predpostavke, saj tožena stranka ni bila pravilno vabljena na narok dne 6.1.2009, zaradi česar se tega naroka tudi ni mogla udeležiti. Z odločitvijo pa je bilo zmotno uporabljeno tudi materialno pravo, saj so zakonske zamudne obresti prenehale teči, ker so že leta 2001 dosegle višino glavnice. Poleg tega toženec v trenutku nesreče ni bil pod vplivom alkohola, alkotest pa je odklonil zaradi šoka, ki ga je doživel v nesreči. Zoper sklep se tožena stranka pritožuje zaradi napačne odmere stroškov po temelju in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi. Navaja, da je tožena stranka vložila pritožbo zoper zamudno sodbo in ker pravdni stroški nosijo usodo uspeha strank v pravdi, sodišče prve stopnje o njih še ni moglo odločati.

Pritožbi sta utemeljeni.

Ne da bi se pritožbeno sodišče poprej opredeljevalo o utemeljenosti pritožbenih navedb zoper zamudno sodbo, je bilo potrebno pritožbi ugoditi in zamudno sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje že iz razloga absolutne bistvene kršitve določb postopka po 7. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker je sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo izdalo v nasprotju z določbami ZPP (1. odstavek 354. člena ZPP), na kar pritožbeno sodišče pazi v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti. Zamudna sodba namreč temelji na določbi 2. odstavka 282. člena ZPP, katero pa je Ustavno sodišče RS z odločbo pod številko U-I-164/09-13 (Ur. l. RS, št. 12/2010), ki učinkuje od 19.2.2010, razveljavilo. To pomeni, da ni podlage v 2. odstavku 282. člena ZPP za izdajo obravnavane zamudne sodbe, čeprav je ta določba bila po ustavnem sodišču razveljavljena že po izdaji te sodbe. Po 44. členu Zakona o ustavnem sodišču se namreč zakon ali njegov del, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začel učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.

Ker je odločitev o stroških postopka odvisna od uspeha strank v pravdi (154. člen ZPP), je bilo glede na razveljavitev odločitve o glavni stvari potrebno ugoditi tudi pritožbi zoper sklep o stroških in ga razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP), da bo sodišče prve stopnje o stroških postopka lahko odločilo glede na končni uspeh strank v pravdi.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP in je tudi ta pridržana za končno odločbo, da bo sodišče prve stopnje o njih lahko odločilo glede na končni uspeh strank v pravdi.