Jedro

Vknjižba hipoteke se dovoli na podlagi pravnomočnega sklepa o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, s katerim je izvršilno sodišče odredilo vknjižbo te zastavne pravice.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep zemljiškoknjižne sodnice razveljavi ter se ji zadeva vrne v ponovno odločanje.

Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa in ponoven vpis plombe.

Predlog pritožnika za povrnitev pritožbenih stroškov se zavrne.

Obrazložitev

Zemljiškoknjižna referentka je dne 12.11.2007 izdala sklep, s katerim je pri nepremičnini parc. št. ... k.o. ..., last dolžnika I. d.o.o., dovolila vknjižbo zastavne pravice za terjatev R. S. v znesku 115.640,35 EUR s pripadki, ter zaznambo neposredne izvršljivosti upnikove denarne terjatve.

Proti sklepu je dolžnik vložil ugovor, ki ga je zemljiškoknjižna sodnica z izpodbijanim sklepom zavrnila in potrdila sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 12.11.2007, Dn. št. 6559/2007. Proti sklepu zemljiškoknjižne sodnice se dolžnik I. d.o.o. pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in 120. členom Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru ugodi in sklep zemljiškoknjižne referentke razveljavi oziroma izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da mora biti sklep o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini pravnomočen, saj se samo v tem primeru lahko dovoli vknjižba. To jasno izhaja iz določb 4. člena ZZK-1. V konkretni zadevi pa sklep o zavarovanju denarne terjatve Okrajnega sodišča v Kranju, opr. št. Z 20/2007, z dne 24.10.2007, še ni pravnomočen, saj je dolžnik zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje njegov ugovor zoper sklep o zavarovanju zavrnilo, vložil pritožbo, o kateri še ni odločeno. Navaja še, da je v svojem ugovoru priglasil povračilo stroškov postopka, o katerem pa zemljiškoknjižna sodnica ni odločila.

Pritožba je utemeljena.

Zastavna pravica lahko nastane na podlagi pravnega posla, zakona ali odločbe sodišča (130. člen Stvarnopravnega zakonika – SPZ). Sodna (prisilna) zastavna pravica praviloma nastane v trenutku, ko postane sodna odločba pravnomočna (135. člen SPZ). To je splošno pravilo, od katerega določa izjemo 143. člen SPZ, glede hipoteke (zastavne pravice na nepremičninah), ki določa, da hipoteka nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo. Podlaga za vknjižbo zastavne pravice v zemljiško knjigo, je torej lahko le pravnomočna sodna odločba. Prisilna hipoteka nastane na podlagi sodne odločbe v postopku izvršbe ali v postopku zavarovanja. Pravni naslov za prvo je sklep o izvršbi, za drugo pa sklep o zavarovanju. Hipoteka se v postopku zavarovanja vknjiži (244. člen ZIZ), v postopku izvršbe pa se pridobi z zaznambo izvršbe (170. člen ZIZ). Vknjižba hipoteke se dovoli na podlagi sklepa o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, s katerim je izvršilno sodišče odredilo vknjižbo te zastavne pravice (7. točka 1. odst. 40. člena ZZK-1). Glede na že povedano, je to lahko le pravnomočen sklep, kot je to razvidno tudi iz določbe 40. člena ZZK-1, ki sicer pri sklepu o zavarovanju ne govori posebej o pravnomočnosti, kar pa tudi ni potrebno, glede na to, da (tudi) točka 7 tega člena, že v uvodu govori o pravnomočnem sklepu. Da je temu tako, izhaja tudi iz določbe 2. odst. 46. člena ZZK-1, ki določa, da mora sodišče, ki odloča na prvi stopnji, o odločbah iz 1. odst. tega člena (tudi o sklepu o zavarovanju) obvestiti zemljiškoknjižno sodišče v 15. dneh po pravnomočnosti odločbe in obvestilu priložiti izvod odločbe s potrdilom o pravnomočnosti. Stališče zemljiškoknjižne sodnice v izpodbijanem sklepu, da se vknjižba zastavne pravice dovoli na podlagi nepravnomočnega sklepa o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, je torej napačno. Ker zaradi tega niso bile ugotovljene dejanske okoliščine v zvezi s pravnomočnostjo spornega sklepa, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje ter hkrati dovolilo izbrise vpisov in ponoven vpis plombe, vse v skladu s 5. točko 2. odst. 161. člena ZZK-1. V ponovljenem postopku naj torej zemljiškoknjižna sodnica ugotovi ali je sklep o zavarovanju ob predložitvi zemljiški knjigi že bil pravnomočen ali ne. Od te ugotovitve bo odvisna odločitev v tem postopku – ali se bo zastavna pravica vknjižila ali morda le predznamovala (1. točka 1. odst. 49. člena v zvezi s 1. odst. 46. člena ZZK-1).

Ne glede na to, da je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo, je glede na splošno načelo, da v zemljiškoknjižnih postopkih, ki so nepravdni postopki, vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, odločilo, da se predlog pritožnika za povrnitev pritožbenih stroškov zavrne (1. odst. 35. člena ZNP v zvezi z 2. odst. 120. člena ZZK-1).