Jedro

O taksni oprostitvi odloči sodišče le na predlog stranke v vsakem sodnem postopku posebej. Na izdani sklep v drugi sodni zadevi se stranka ne more sklicevati niti zanašati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke z dne 7. 7. 2014 zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne z dne 8. 6. 2015, s katerim je tožnika pozvalo k plačilu sodne takse za vloženo pritožbo zoper sodbo. Tako je odločilo po ugotovitvi, da tožena stranka ni oproščena plačila sodnih taks v obravnavanem sodnem postopku, kot je ugovarjala, pač pa v drugem sodnem postopku.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožena stranka. Navaja, da je od izdaje sklepa I 329/2012 z dne 10. 7. 2013, s katerim je oproščena plačila taks za vse vloge in dejanja od 8. 5. 2013 naprej, nemoteno to uveljavljala v vseh vlogah. Sodišče je nenehno spreminjalo opravilne številke, čeprav gre za eno in isto zadevo. V omenjenem sklepu ni bilo določeno, da se nanaša le na I 329/2012, ampak, da se jo oprosti plačila taks za vse vloge in dejanja od 8. 5. 2013 naprej. V izpodbijanem sklepu se sodišče opira na drugi odstavek 13. člena ZST-1, v sklepu z dne 10. 7. 2012, pa na prvi odstavek 13. člena ZST-1. Je prava neuka in v dobri veri, da taksna oprostitev po sklepu I 329/2012 velja, zato je to ne more bremeniti. Predlaga, naj višje sodišče pritožbi ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi pravilno uporabilo drugi odstavek 13. člena ZST-1.(1) Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks, namreč velja samo v postopku, za katerega je bil sklep izdan.

5. V obravnavani zadevi so pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, da je toženec zaprosil za taksno oprostitev v drugi zadevi in ne v tem postopku. Iz spisa namreč izhaja, da v obravnavani zadevi tožeča stranka sodno odpoveduje najemno pogodbo z dne 26. 4. 2005, ki sta jo sklenili tožena in tožeča stranka. Zahteva tudi izpraznitev stanovanja. Kot razlog navaja neplačevanje najemnin in bivanjskih stroškov. Drži, da se je tožbenemu zahtevku tožena stranka upirala tudi s sklicevanjem na izvršilni postopek I 329/2012. Prilagala je tudi določene listine iz njega, med drugim tudi sklep, na katerega se sklicuje v pritožbi. Na ta način je izpodbijala utemeljenost tožbenega zahtevka (primerjaj pripravljalna vloga na red. št. 14 s prilogami B4 do B7). Vendar iz podatkov spisa izhaja, da se je navedeni izvršilni postopek nanašal na drugo zadevo – zaradi izterjave neplačanih najemnin po sodni poravnavi (primerjaj navedbe tožene stranke na red. št. 16). Ugotovitve sodišča prve stopnje, da gre za dva različna postopka, so torej pravilne. Nasprotne pritožbene navedbe pa zmotne.

6. V plačilnem nalogu za plačilo sodne takse za vloženo pritožbo zoper sodbo v tej pravdni zadevi je bil toženec izrecno opozorjen na tukajšnjo taksno obveznost in na možnost, da v 15-dnevnem roku zaprosi za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse (zadnji odstavek druge strani plačilnega naloga z dne 8. 6. 2015 na red. št. 160 spisa). Na svojo pravno neukost se ob izrecnem pouku v plačilnem nalogu in opozorilu na pravne posledice tožena stranka torej ne more sklicevati. Ob vložitvi pritožbe niti v roku za plačilo sodne takse ni podala prošnje za taksno oprostitev v tej zadevi. Na izdani sklep v drugi sodni zadevi se po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje ne more sklicevati, niti zanašati. O taksni oprostitvi odloči sodišče le na predlog stranke v vsakem sodnem postopku posebej (prvi odstavek 12. člena v zvezi z drugim odstavkom 13. člena ZST-1).

7. Ker je odločitev sodišča prve stopnje pravilna v dejanskem in pravnem pogledu in ni obremenjena s procesnimi kršitvami, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. a člena istega zakona).

Op. št. (1): Zakon o sodnih taksah, Ur. list RS, št. 37/2008 s spremembami.