Jedro

Tožnik s pritožbo, kljub zapisu, da uveljavlja razloga absolutne bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava, ne uveljavlja v sporu majhne vrednosti dopustnih pritožbenih razlogov. Absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni z ničemer konkretno uveljavljana. S podobno pavšalno uveljavljanim očitkom zmotne uporabe materialnega prava pa se dejansko uveljavlja nedopusten razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega stanja, katerega pretežna vsebina je v očitku zmotne dokazne ocene.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka, ki sama krije svoje pritožbene stroške, mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki 279,99 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (I.) zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 2.784,80 EUR v roku 8 dni in z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.7.2019 dalje do plačila ter (II.) odločilo, da je tožeča stranka (tožnik) dolžna v roku 8 dni od vročitve sodbe plačati toženi stranki (toženki) 1.363,34 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper predmetno sodbo je tožnik vložil pravočasno pritožbo iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter s predlogom, naj se pritožbi ugodi in izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi, oziroma podredno, naj se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja dejstva, ki naj bi jih nedvoumno potrjevali izvedeni dokazi, in se sklicuje na vsebino nekaterih izvedenih dokazov ter zaključuje, da ni dvoma, da sta bili pravdni strank dogovorjeni, da bo posel izveden preko tožnika. Ker je bilo več poslov izvedeno tako, sta obe pravdni stranki šteli, da bo tako tudi pri tem poslu. Razlogi izpodbijane sodbe v 16. točki obrazložitve se izkažejo kot nekritični. Podobno kot zgoraj tožnik s sklicevanjem na vsebino nekaterih izvedenih dokazov izpostavlja, da ne drži zaključek, da je bilo plačilo računa vezano na izročitev dokumentacije iz Projekta 1. Napačen je zaključek, da pri tožniku ni podane aktivne legitimacije. Tožnik ima odprto obveznost do monterja izolacije, ker ni prejel plačila s strani toženke. V postopku je predlagal, naj toženka nesporno terjatev poravna terjatev direktno monterju, s čimer se le-ta ni strinjala. Ni sporno, da je bila storitev opravljena in račun izdan ter ni bil plačan. Dokazni postopek ne daje tehtne podlage za zaključek o pomanjkanju aktivne legitimacije tožnika, zato je sodišče kršilo materialno pravo. Ker je sodba v vsebinskem delu nepravilna in nezakonita, ne vzdrži niti sklep o stroških.

3. Toženka v vsebinskem odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev neutemeljene pritožbe in povrnitev stroškov odgovora na pritožbo. V odgovoru pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, odgovarja na pritožbene navedbe in med drugim izpostavlja, da tožnik uveljavlja le pritožbeni razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega, ki v sporu majhne vrednosti ni dopusten.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po prvem odstavku 458. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se sme odločba v sporu majhne vrednosti, kakršen je tudi obravnavani spor, izpodbijati samo iz razlogov absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (drugi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Povedano drugače, predmetna sodba se ne more izpodbijati iz razlogov relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP) in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer zadnje vključuje tudi zmotno dokazno oceno sodišča prve stopnje.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožnik s pritožbo, kljub zapisu, da uveljavlja razloga absolutne bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava, ne uveljavlja v sporu majhne vrednosti dopustnih pritožbenih razlogov. Absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni z ničemer konkretno uveljavljana. S podobno pavšalno uveljavljanim očitkom zmotne uporabe materialnega prava pa se dejansko uveljavlja nedopusten razlog zmotno in nepopolno ugotovljenega stanja, katerega pretežna vsebina je v očitku zmotne dokazne ocene. Tega pritožba niti ne skriva v svojem zaključku, ko sklepno sodišču prve stopnje očita, da dokazni postopek ne daje tehtne podlage o pomanjkanju aktivne (materialnopravne) legitimacije tožnika. Pritožbeno sporni in drugi bistveni zaključki sodišča prve stopnje, da tožnik ni bil podjemnik (prevzemnik posla) po sklenjeni ustni pogodbi za izvedbo Projekta 2 (op. ta zaključek s pritožbo ni izpodbijan), da ni obstajal dogovor o izvedbi posla preko tožnika in da je bilo dogovorjeno, da je plačilo za predmetni posel vezano na izročitev dokumentacije iz Projekta 1, so dejanski zaključki, ki jih v sporu majhne vrednosti s pritožbo ni dopustno izpodbijati.

7. Po ugotovitvi, da v pritožbi niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti po uradni dolžnosti preizkušene kršitve materialnega in procesnega prava, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP). Pritožbeno sodišče ugotovljenega dejanskega stanja na tem mestu ni ponavljalo, saj je le-to razvidno že iz izpodbijane sodbe.

8. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena, prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP. Tožnik, ki s pritožbo ni uspel in sam krije svoje pritožbene stroške, mora toženki povrniti njene stroške v zvezi s potrebnim odgovorom na pritožbo. Toženki se prizna 375 točk za odgovor na pritožbo, 7,5 točk materialnih stroškov (2% od nagrade do 1000 točk) in 22 % DDV, kar ob vrednosti točke (glej 12., 13. in 14. člen Odvetniške tarife) v višini 0,60 EUR skupaj znaša 279,99 EUR.