Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče prve stopnje je v 36. točki obrazložitve natančno pojasnilo, zakaj je izdalo sodbo, ne da bi razpisalo obravnavo. Toženec obravnave ni zahteval, imena in priimka priče - delavca tožnice, ki naj bi ugotovil, da z njegovih aparatur ni možno klicati tujine, pa sodišču ni sporočil, kar je najmanj, kar bi moral storiti, da bi (morda) dosegel izvedbo glavne obravnave. Toženec torej sodišču prve stopnje neutemeljeno očita smiselno zatrjevano kršitev 454. člena ZPP.
Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je (smiselno) razsodilo, da mora toženec plačati tožnici 2.422,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 7. 2000 dalje ter izvršilne stroške v znesku 158,00 EUR s pripadki (I. točka izreka), v preostanku (za znesek 90,99 EUR s pripadki) pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Hkrati je odločilo, da mora toženec plačati tožnici še na 472,58 EUR odmerjene pravdne stroške s pripadki (III. točka izreka).
2. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je razvidno, da je tožnica proti tožencu vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki jo predstavlja izpisek odprtih postavk. Zatrjevani dolg je razviden iz 16 računov, ki jih je tožnica izdala tožencu na podlagi dveh naročniških pogodb za elektronske komunikacijske storitve za pravne osebe in podjetnike (v nadaljevanju Pogodba) z naročniškima številkama 001 in 002 rekoč, da vtoževanih računov, ki so zapadli v obdobju od 21. 4. 2016 do 24. 7. 2017, nanašajo pa se na prvo naročniško pogodbo, toženec ni plačal, ali pa ni plačal v celoti.
Pritožba toženca
3. Proti tej sodbi se je toženec pravočasno pritožil. Uveljavljal je kršitev kazenskega postopka, neomogočanje prisotnosti sodnemu postopku in možnosti samoobrambe ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je razveljavitev izpodbijane sodbe. Ker je pritožba obširna, saj vsebuje deset strani, je pritožbeno sodišče v nadaljevanju izpostavilo le bistvene pritožbene očitke. Ti so: - da toženec z sedaj že pokojno firmo S. d.d. ni podpisal nobenega dogovora; - da ne drži, da je pri koriščenju davčne blagajne šel v Srbijo in tam prenesel 364 MB podatkov, saj pogodbe za prenos podatkov v tujini sploh podpisal ni; - da je po prejemu računa v znesku 2.096,24 EUR1 v poslovalnici S. d.d. v K. uslužbencu pokazal ta račun, uslužbenec pa mu je odgovoril, da "S TE OPREME IN KARTICE NI MOŽNO KLICATI IZ TUJINE"; - da ni podpisal dveh pogodb; - da v tujini, sploh pa v Srbiji ni bil; - da se je pritožil na AKOS2, ki je pristranska agencija, saj pri podajanju izjave pri AKOS ni prišel nihče iz S. d.d., kljub temu pa je AKOS njegovo pritožbo zavrnil; - da ne on ne njegova oprema nikoli ni prestopila slovenskih mej; - da nikoli ni dobil nobenega SMS sporočila na svoj telefon o visoki porabi podatkov; - da ni res, da je tožnica prekinila pogodbo, pač pa da jo je on; - da paket "X", za katerega je sklenil Pogodbo, vključuje 1 GB za prenos podatkov v Sloveniji; - da "nikjer na Pogodbi ni dal križca za prenos podatkov iz tujine; - da je pritožnik dementna oseba, zaradi česar si vse zapiše; - da mu je zbolela hčerka in po tistem je opremo samo spravil v predal; - da se je pred tem hčerka učila delati z opremo; - da ga toži neobstoječa firma, saj je S. d.d. pred tem propadel, on pa o propadu firme ni dobil nikakršne dokumentacije na vpogled; - da sodišče ni zaslišalo uslužbenca S. d.d., ki mu je povedal, da s te opreme ni možno klicati v tujino in med drugim; - da sodišče v tej zadevi ni opravilo glavne obravnave.
Ostalih pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ni povzemalo, saj se večkrat ponavljajo, na posameznih delih pa so tudi nerazumljive; kot na primer, da se v sporu majhne vrednosti spor rešuje skladno navadam medsebojno, "ne da se obremenjujejo tri sodišča, na tem ne bom obstal, ko B. da pisno izjavo, da stoji za tem procesom, dajem pritožbo potrošnikov Slovenije".
4. Na pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.
K odločitvi o pritožbi
5. Pritožba ni utemeljena, v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe pa pritožbeno sodišče tudi ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP. Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).
Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti
6. Tožbeni zahtevek se nanaša na več denarnih terjatev, ki niti skupaj niti posamezno ne presegajo zneska 4.000,00 EUR. Zato je ta spor sodišče vodilo po tistih določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki veljajo za spore majhne vrednosti (495. člen ZPP). Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP).
7. O pritožbi zoper sodbo je na podlagi določila petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica.
Odločilno dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje
8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče na podlagi določila prvega odstavka 458. člena ZPP vezano, izhajajo naslednja pravna dejstva: - da sta pravdni stranki sklenili že omenjeni naročniški Pogodbi, ob obeh pogodbah pa še Pogodbo o zagotovitvi posebnih ugodnosti (A4, A7), - da je toženec redno plačeval račune, ki mu jih je tožnica izdajala za storitve iz omenjenih pogodb tja do izdaje računa št. 000 z dne 4. 8. 2016, ki se je nanašal na prenos podatkov v tujini; - da se je zaradi tega toženec pritožil na AKOS, vendar ni uspel; - da se omenjeni izračun nanaša na plačilo storitve paket X (4,91 EUR brez DDV), Y blagajna (14,99 EUR brez DDV), prenos podatkov v tujini (1.673,73 EUR brez DDV), klici v tujini (30,16 EUR brez DDV), SMS v tujini (21,05 EUR brez DDV) ter obrok za napravo (13,39 EUR brez DDV) ter da je ta račun toženec delno poravnal; - da se je toženec (oziroma njegova naprava) v obdobju od 1. 7. 2016 do 31. 7. 2016 nahajal v tujini; - da je 20. 7. 2016 v tujini koristil prenos podatkov; - da je toženec v več vlogah navedel, da je bil v tujini, v dopisu z dne 13. 9. 2016 pa, da več kot pol leta ni bil tam; - da je bil toženec dvakrat obveščen o doseženem limitu porabe in sicer prvič ko je dosegel 80% in drugič pa, ko je dosegel 100% limita; - da je toženec 20. 7. 2016 ob 7:22:43 poslal SMS sporočilo na številko ..., s katero je zahteval nadaljnji prenos podatkov; - da je tožnica po tem, ko je bil dosežen limit, zahtevala blokado prenosa podatkov v tujini za telefonsko številko 030 001 ... in - da je bilo naročniško razmerje med strankama razdrto 15. 6. 2017. Odgovori na posamezne pritožbene navedbe
9. Z vsemi pritožbenimi navedbami, ki so povzete v 3. točki te obrazložitve, razen zadnjih treh, toženec izpodbija dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Ker pa pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog, se s temi pritožbeni navedbami pritožbeno sodišče ni ukvarjalo.
10. Iz sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani Srg 000 z dne 20. 4. 2017 je razvidno, da je takratna firma S. d.d. spremenila v firmo B. d.d. Vpis spremembe je bil izveden v sodnem registru 20. 4. 2017. Firma je ime, pod katero družba posluje. Sprememba imena pa na identiteto pravnega subjekta nima vpliva. Zato ne drži pritožbeno stališče, da s tožnico toženec nikoli ni sklenil nobene pogodbe. Zmotno je tudi njegovo pravno stališče, da bi moral biti o spremembi firme osebno obveščen. Sodni register je javna knjiga, torej vsakomur dostopna, kar pomeni, da bi se bil lahko o spremembi firme, če je dvomil, da gre za isto družbo, sam prepričal. 11. Na zadnjo in predzadnjo pritožbeno navedbo pritožbeno sodišče odgovarja skupaj. V zvezi s tem ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v 36. točki obrazložitve natančno pojasnilo, zakaj je izdalo sodbo, ne da bi razpisalo obravnavo. Ker toženec obravnave ni zahteval, imena in priimka priče - delavca tožnice, ki naj bi ugotovil, da z njegovih aparatur ni možno klicati tujine, pa sodišču ni sporočil, kar je najmanj, kar bi moral storiti, da bi (morda) dosegel izvedbo glavne obravnave, sta tudi ta dva pritožbena očitka neutemeljena. Toženec torej sodišču prve stopnje neutemeljeno očita tudi smiselno zatrjevano kršitev 454. člena ZPP.
1 Očitno gre za račun 000, ki je zapadel v plačilo 19. 8. 2016. 2 Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS.