Jedro

Uradne zaznamke o obvestilih, ki so jih policiji dale osebe, za katere se izkaže, da imajo status privilegirane priče po drugem odstavku 236. člena ZKP, se izloči iz spisa le v primeru, če se te osebe ob kasnejšem zaslišanju pred sodiščem, po tem, ko jih sodišče pouči o pravni dobroti, odrečejo pričanju. To pa pomeni, da v kolikor se te osebe pričanju ne odrečejo, uradnih zaznamkov z njihovimi izjavami ni potrebno izločati. Čeprav je torej mld. oškodovanka podala izjavo policistki, ne da bi bila predhodno poučena o pravni dobroti po drugem odstavku 236. člena ZKP in je taista izjava kasneje zabeležena tudi v drugih listinah, kasneje pa je bila oškodovanka zaslišana pri izvedencu, brez pouka, medtem ko pred sodiščem ni bila zaslišana in ji tako nikoli ni bil dan pravni pouk o pravni dobroti, razlogi za izločitev njene izjave in njenih reprodukcij v drugih dokazih niso podani.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlog zagovornika za izločitev listin in dokazov, ki ga je podal na predobravnavnem naroku 11. 12. 2023, kot neutemeljen zavrne.

2. Zoper sklep se pritožuje obtoženkin zagovornik zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in smiselno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se njegovemu predlogu za izločitev dokazov ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jim pritrjuje tudi sam zagovornik v pritožbi, je bistvo zagovornikove zahteve za izločitev dokazov v tem, da je policija zbirala obvestila od mld. oškodovanke A. A. - obdolženkine hčerke, brez pouka o pravni dobroti, zaradi česar bi po mnenju zagovornika bilo potrebno izločiti obvestila, ki so jih policisti zbrali 7. 1. 2021 od oškodovanke, kakor tudi dele ostalih dokazov, kjer se taista izpoved pojavlja v drugih listinah.

5. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem pojasnilo, da oškodovanka v predmetni zadevi ni bila zaslišana kot priča, temveč so policisti od nje zgolj zbirali obvestila ter da pravna dobrota oz. možnost oprostitve pričanja iz drugega odstavka 236. člena ZKP velja za krvne sorodnike obtoženca, če so take osebe zaslišane kot priče pred sodiščem, saj je le sodišče dolžno dati tak pravni pouk. Ker pa policisti skladno s tretjim odstavkom 148. člena ZKP oseb, ki niso osumljene storitve kaznivega dejanja, ne smejo zasliševati kot prič, pač pa od njih le zbira obvestila, te osebe nimajo statusa priče ter tako po naravi stvari niti statusa privilegirane priče, jih policija seveda ni dolžna poučevati o privilegiju odpovedi pričevanju. Kot je nadalje pojasnilo sodišče prve stopnje, bi šele v primeru, če bi oškodovanka bila zaslišana kot priča pred sodiščem in se poslužila pravne dobrote ter se odpovedala pričevanju, bilo potrebno izločiti iz spisa uradne zaznamke o zbranih obvestilih, kot to izrecno izhaja iz drugega odstavka 83. člena ZKP.

6. Čeprav se zagovornik ne strinja z interpretacijo sodišča, da naj bi pravna dobrota iz 236. člena ZKP veljala le v primerih, ko je oseba zaslišana pred sodiščem, je argumentaciji sodišča prve stopnje potrebno pritrditi. Pritožbeno problematizirano stališče sodišča prve stopnje namreč temelji na ustaljeni sodni praksi kot izhaja npr. iz sodb Vrhovnega sodišča RS XI Ips 26606/2016-327 z dne 25. 8. 2016 (9. točka obrazložitve), XI Ips 16/2009 z dne 17. 3. 2009 (6. in 7. točka obrazložitve) ter sklepov Višjega sodišča v Ljubljani V Kp 28487/2019 z dne 11. 12. 2020 (5. in 6. točka obrazložitve).

7. Uradne zaznamke o obvestilih, ki so jih policiji dale osebe, za katere se izkaže, da imajo status privilegirane priče po drugem odstavku 236. člena ZKP, se namreč izloči iz spisa le v primeru, če se te osebe ob kasnejšem zaslišanju pred sodiščem, po tem, ko jih sodišče pouči o pravni dobroti, odrečejo pričanju. To pa pomeni, da v kolikor se te osebe pričanju ne odrečejo, uradnih zaznamkov z njihovimi izjavami ni potrebno izločati. Dokler ni jasno, ali se bodo osebe, ki bodo v kazenskem postopku sicer imele status privilegirane priče, v resnici odrekle pričanju, ali ne, ni mogoče trditi, da gre za nedovoljene dokaze.

8. Zagovornik meni, da je takšna interpretacija preozka, ker ne upošteva okoliščin predmetnega primera, pri čemer izpostavlja, da mld. oškodovanka ni bila zaslišana v preiskavi in tudi ni predlagana kot priča v glavni obravnavi; da sodišče v nobeni fazi ni niti presojalo, če želi izpovedovati, niti ali je sposobna razumeti pomen pravne dobrote; da obramba ne more zahtevati zaslišanja, ne da se izničila pravna dobrota in da je postopek v glavni fazi. Res je sicer, da mld. oškodovanka tekom preiskave ni bila zaslišana, zaradi česar je sodišče niti ni vabilo na zaslišanje. Nenazadnje tretji odstavek 236. člena ZKP jasno določa, da mladoletne osebe, ki glede na svojo starost in duševno razvitost ne more razumeti pomena pravice, da ni dolžna pričati, ni dovoljeno zaslišati kot priče, razen če to zahteva sam obdolženec ali če sodišče oceni, da je to v njeno največjo korist, pa tudi sicer glede zaslišanja otrok kot žrtev kaznivih dejanj, med drugim tudi obravnavnega, ZKP določa nekatere posebnosti, kot npr. da otroka na glavni obravnavni ni dopustno neposredno zaslišati, kot to določa peti odstavek 331. člena ZKP. Tako je razumljivo, da tudi v obtožnici ni predlagano njeno zaslišanje tekom glavne obravnave. Povsem logično je tudi to, da ob taki situaciji, ko sodišče prve stopnje ni zaslišalo mld. oškodovanke, tudi ni bilo dolžno presojati, ali oškodovanka želi izpovedovati in ali je sposobna razumeti pomen pravne dobrote. Nejasno pa je stališče zagovornika, zakaj naj bi s tem, če bi obramba predlagala zaslišanje mld. oškodovanke, bila izničena pravna dobrota.

9. Čeprav je torej mld. oškodovanka podala izjavo policistki, ne da bi bila predhodno poučena o pravni dobroti po drugem odstavku 236. člena ZKP in je taista izjava kasneje zabeležena tudi v drugih listinah, kasneje pa je bila oškodovanka zaslišana pri izvedencu, brez pouka, medtem ko pred sodiščem ni bila zaslišana in ji tako nikoli ni bil dan pravni pouk o pravni dobroti, razlogi za izločitev njene izjave in njenih reprodukcij v drugih dokazih niso podani. Dejstvo, da oškodovanka na sodišče nikoli ni bila vabljena in da posledično pravne dobrote ni uveljavljala, nikakor ni zgolj izgovor sodišča, da se izjav oškodovanke ne izloči iz spisa, saj temelji na pravilni in prepričljivi razlagi določb ZKP, ki je podprta tudi s stališči sodne prakse.

10. Glede na navedeno, ko pritožbene navedbe odločitve sodišča prve stopnje v ničemer niso omajale, je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, saj tudi v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa v skladu s petim odstavkom 402. člena ZKP ni zasledilo kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti.

11. Če bo za obtoženko nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper izpodbijani sklep, po pravnomočnosti sodbe odmerilo sodišče prve stopnje.