Jedro

Odškodnina za razlaščeno nepremičnino mora biti najprej določena v skladu z 216. členom ZUreP-3 (prej 206. členom ZUreP-2), in sicer bodisi s sporazumom iz prvega odstavka 217. člena ZUreP-3 (prej prvi odstavek 207. členom ZUreP-2) bodisi v nepravdnem postopku za določitev odškodnine po šestem odstavku 217. člena ZUreP-3 (prej šesti odstavek 207. člena ZUreP-2), da lahko razlastitveni zavezanec (nasprotni udeleženec) kot upnik le - to (kot prenizko) zavrne.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagateljica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog predlagateljice z dne 2. 6. 2022 za položitev denarnega zneska (odškodnine) v višini 148.293,30 EUR na sodni depozit. 2. Zoper citirani sklep sodišča prve stopnje se pritožuje predlagateljica, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi z 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1) ter predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za položitev na sodni depozit ugodi oziroma podredno, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Bistvo pritožbene graje je, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da zato, ker o odškodnini še ni pravnomočno odločeno in ker je ta lahko bodisi denarni znesek bodisi nadomestna nepremičnina, še ni izpolnjen pogoj za položitev sodnega depozita po osmem odstavku 216. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju: ZUreP-3) v zvezi z 203. členom ZNP-1 in 302. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ). Sodišče namreč v skladu s sodno prakso ni upravičeno presojati pravilnosti izpolnitve, saj mora predlagatelj v predlogu za sodni depozit navesti zgolj razloge, zaradi katerih se polaga predmet depozita in jih verjetno izkazati, ker sam nosi posledice v primeru, da položitev ni utemeljena v materialnopravnem razmerju. Predlagateljica je v predlogu za sodni depozit opisala predmet depozita, ki izhaja iz cenitvenih poročil, navedla v čigavo korist se depozit polaga in navedla razloge za svoj predlog, in sicer, da nasprotni udeleženec izpolnitve noče sprejeti, ker se ne strinja z višino ponujene odškodnine. V tej zvezi pritožba navaja še, da upnik (nasprotni udeleženec) nima posebnega interesa, da odkloni delno izpolnitev denarne obveznosti v višini nespornega dela odškodnine, s čimer se prekine tek zakonskih zamudnih obresti, ki tečejo od pravnomočnosti razlastitvene odločbe dalje.

3. Pritožba je neutemeljena.

4. ZPP v drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1 določa, da sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za zastopanje pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni podana nobena izmed naštetih ali s pritožbo zatrjevanih absolutnih bistvenih kršitev določb nepravdnega postopka ter da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in posledično pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo to podrobneje obrazloženo v nadaljevanju tega sklepa.

5. V skladu s prvim odstavkom 203. člena ZNP-1 sodišče v sodni depozit sprejme denar (dragocene kovine in izdelke iz teh kovin in vrednostne papirje, ki se lahko unovčijo), če je tako določeno s posebnim predpisom. Posebni predpis1 v obravnavanem primeru je osmi odstavek 206. člena ZUreP-32, ki določa, da če razlastitveni zavezanec noče sprejeti odškodnine, lahko razlastitveni upravičenec izpolni svojo obveznost s položitvijo odškodnine pri sodišču. 6. Kot je to pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje mora biti odškodnina za razlaščeno nepremičnino najprej določena v skladu z 216. členom ZUreP-3 (prej 206. členom ZUreP-2), in sicer bodisi s sporazumom iz prvega odstavka 217. člena ZUreP-3 (prej prvi odstavek 207. členom ZUreP-2) bodisi v nepravdnem postopku za določitev odškodnine po šestem odstavku 217. člena ZUreP-3 (prej šesti odstavek 207. člena ZUreP-2), da lahko razlastitveni zavezanec (nasprotni udeleženec) kot upnik le – to (kot prenizko) zavrne.

7. Ker odškodnina v nepravdnem postopku Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu opr. št. N 29/2021 še ni bila pravnomočno določena, in se tako sploh še ne ve, ali bo le – ta določena v denarju ali kot enakovredna nadomestna nepremičnina (prvi odstavek 216. člena ZUreP-3), je sodišče prve stopnje predlog predlagateljice utemeljeno zavrnilo, saj nasprotni udeleženec še ne more biti v upniški zamudi (prvi odstavek 300. člena v zvezi s prvim odstavkom 302. člena OZ).

8. Ob tem sodišče druge stopnje dodaja še, da se pritožba neutemeljeno sklicuje na sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 1742/2000, saj sodišče prve stopnje v predmetnem postopku sploh ni presojalo pravilnosti predlagateljičine izpolnitve, kakor tudi na sklep Višjega sodišča v Mariboru opr. št. I Cp 603/2019, ki povzema zgolj zakonske določbe o predmetih, ki jih lahko sodišče prejme v sodni depozit po 203. členu in o vsebini predloga za začetek postopka sodnega depozita po 207. členu ZNP-1 (prej 168. člen in 170. člen ZNP). Smiselno enako velja tudi za sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 271/1994, saj kot že rečeno, oblika odškodnine za razlaščene nepremičnine še ni določena, zato se predlagateljica ne more sklicevati na določbe OZ o delni oziroma predčasni izpolnitvi denarne obveznosti.

9. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo v celoti zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena v zvezi z 366. členom ZPP ter 42. členom ZNP-1), pri tem pa se je opredelilo samo do tistih pritožbenih navedb, ki so bistvenega pomena za razsojo (prvi odstavek 360. člena v zvezi z 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1).

10. V skladu s prvim odstavkom 40. člena ZNP-1 predlagateljica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Tako tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 1524/2017 z dne 25. 10. 2017. 2 Ki se uporablja v skladu s prvim odstavkom 338. člena ZUreP-2.