20. 9. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A.-A., Trgovsko-gostinsko podjetje, d.d., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 2. septembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe A.-A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cpg 208/2002 z dne 26. 9. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrožno sodišče v Kopru je v gospodarskem sporu naložilo pritožnici (toženi stranki) plačilo zneska 930.366,88 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 10. 1995 dalje do plačila. Višje sodišče je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločitev je sprejelo na podlagi stališča, da je bil glavni ugovor pritožnice, da naj bi njen zastopnik zlorabil položaj, ta pa naj ne bi bil upošteven, ker gre za notranji odnos med pritožnico in njenim zastopnikom, ki ga ni mogoče uveljavljati proti tožeči stranki.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi izraža svoje nestrinjanje z navedeno odločitvijo sodišča. Višjemu sodišču očita, da se s pritožbenimi navedbami sploh ni ukvarjalo, s čimer naj bi ji bila kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.

Dodaja, da naj sodba ne bi imela nobenih bistvenih razlogov ali pa naj bi ti bili brez vsakršne podlage glede na predmet spora. Ne strinja se s stališčem, po katerem ugovor zlorabe položaja ni upošteven. Pritožnica navaja še, da se z odločitvama sodišč "ruši načelo pravne države" iz 2. člena Ustave.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja ter pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Ker 2. člen Ustave ne ureja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela (načela pravne države), se nanj za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati.

4.Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 25. člena Ustave, vendar je z navedbami v ustavni pritožbi ne izkaže.

Zgolj nezadovoljstvo pritožnice s stališči, ki jih je zavzelo Višje sodišče, namreč ne zadošča za sklep o kršitvi pravice iz 25. člena Ustave. Z vidika zatrjevane kršitve te pravice bi lahko bil relevanten očitek, da sodišče ni odgovorilo na vse pritožbene navedbe, vendar je ta očitek zgolj pavšalen.

Pritožnica v ustavni pritožbi namreč ne pojasni, na katere njene navedbe naj ne bi bilo odgovorjeno. V izpodbijani sodbi je pritožbeno sodišče zavzelo stališče do vseh relevantnih navedb in nanje obrazloženo odgovorilo ter pritožnici pojasnilo, zakaj njenega ugovora o zlorabi pravic njenega zastopnika ni mogoče upoštevati. S tem je zadostilo zahtevam, ki izhajajo iz 25. člena Ustave. Zgolj dejstvo, da pritožnica v pritožbenem postopku ni uspela, pa še ne pomeni, da ji je bila kršena pravica do pravnega sredstva.

5.Ker očitno ne gre za kršitev pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave, kot jo zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger