Jedro

Upravičenec do BPP ne more zahtevati izplačila za opravljene storitve in stroške iz sredstev za BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožničin predlog, da se ji priznajo in izplačajo iz proračuna za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) stroški postopka v zadevah: Okrajnega sodišča v Sevnici I K 9005/2010, Okrajnega sodišča v Novem mestu I K 16804/2011 in I K 16694/2010. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnica 17. 6. 2015 vložila predlog za plačilo oz. vračilo stroškov, ki jih je imela v navedenih postopkih, v višini 9.100,00 EUR. Navedeni znesek zajema stroške zagovornika (prisotnost na obravnavah, posveti, pisanje vlog, kopije spisa, sestavljanje pritožb, stroške v zadevi I K 9005/2010, potne stroške za vlak na relaciji Krško – Novo mesto in Krško – Grosuplje in stroške, ki so ji nastali, ker obveznosti po sklenjeni sodni poravnavi v zadevi I P 104/2010 ni mogla izpolniti, ker je sama morala plačati stroške v omenjenih kazenskih zadevah. Navedla je, da je slabega finančnega stanja in da je lahko plačala stroške kazenskih postopkov, morala prositi za pomoč občino ter zaprositi za izredno denarno socialno pomoč. Ker ji je bila v letu 2011 neupravičeno odvzeta BPP, v zadevi Bpp 269/2014 pa ji BPP za odvetnika, ni bila odobrena, je zahtevala, da ji tožena stranka povrne vse stroške, ki jih je imela zaradi postopkov I K 9005/2010, I K 16804/2011 in I K 16694/2010. Tožnica je še navedla, da bi ji v vseh zadevah morala biti odobrena BPP za odvetnika ter da je psihologinja, ki jo navaja, upravičena do plačila nagrade za pričanje v zadevi I K 16694/2010 v višini 825,00 EUR, saj je bila ključna strokovna priča. Tožena stranka je ugotovila, da tožničin zahtevek ni dopusten. Sklicuje se na določila 39. člena in 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Iz navedenih določb izhaja postopek dodelitve BPP. Služba za BPP izda na podlagi odločbe, s katero dodeli BPP, upravičencu še „napotnico“. Izvajalec BPP pa je dolžan to napotnico predložiti službi za BPP po opravljeni storitvi in sicer v roku 15 dni. Iz določil ZBPP izhaja, da se izplačila iz sredstev proračuna za BPP izvedejo na podlagi sklepa in napotnice, ki jo predloži izvajalec BPP. Upravičenec do BPP tako ne more zahtevati izplačila za opravljene storitve in stroške iz sredstev za BPP. Tožena stranka pa tudi ugotavlja, da tožnici BPP v zadevah Okrajnega sodišča v Sevnici I K 9005/2010 in Okrajnega sodišča v Novem mestu I K 16804/2010 niti ni bila odobrena, izdani sta bili zavrnilni odločbi Bpp 184/2011 z dne 1. 9. 2011 in Bpp 161/2012 z dne 21. 6. 2012, v zvezi z izterjavo obveznosti tožnice po sodni poravnavi, sklenjeni v zadevi I P 104/2010, pa tožnica za BPP ni zaprosila.

V zadevi I K 16694/2010 Okrajnega sodišča v Novem mestu je bila tožnici odobrena BPP in sicer za pravno svetovanje in zastopanje po odvetniku pred sodiščem prve stopnje in za oprostitev stroškov postopka. Na njen predlog ji je bila dodeljena A., ki pa je 13. 8. 2012 Službi za BPP posredovala pojasnilo, da ne nudi pravne pomoči prek BPP ter vrnila napotnico. Tožnica pa je pojasnila, da drugega odvetnika ne more imeti in da bo zato stroške odvetnika nosila sama. V zadevi I K 16694/2010 je imela tožnica dodeljeno BPP le v obliki oprostitve plačila stroškov postopka. Tožena stranka pojasnjuje, da tožnica kot upravičenka do BPP ni v vlogi subjekta, ki lahko zahteva plačilo stroškov postopka iz sredstev za BPP. Glede plačila strokovne priče, ki ga tožnica uveljavlja, pa tožena stranka pojasnjuje, da omenjena ni pričala kot strokovna priča, temveč kot „navadna priča“, zaradi česar ji ne gre nagrada kot strokovni priči. Iz pojasnjenih razlogov je tožena stranka tožničino zahtevo z izpodbijanim sklepom zavrgla. Navedeni sklep je popravila s popravnim sklepom z dne 6. 8. 2015 tako, da je navedenemu sklepu dodala pravni pouk.

Tožnica se z navedenim sklepom ne strinja in ga izpodbija s tožbo. V tožbi opisuje postopke, glede katerih je uveljavljala izplačilo sredstev iz proračuna za BPP. Med drugim se v eni od zadev sklicuje na sodbo Višjega sodišča z dne 19. 8. 2015, iz katere izhaja, da sodišče o stroških zagovornika ni odločalo, ker ji je bil postavljen z odločbo o BPP. Tožnica navaja, da je brezposelna ter da je sama nosila stroške omenjenih kazenskih postopkov. V zvezi z računom za pričanje priče – njene psihologije, pojasnjuje, da je bila to strokovna priča, torej izvedenka, zaradi česar bi ji morali biti povrnjeni stroški za pričanje. Pojasnjuje tudi razloge, zaradi katerih se je zoper njo vodil kazenski postopek, pri čemer navaja, da je obsojena po krivem. Opisuje težke razmere, v katerih se je znašla. V postopku je nujno potrebovala zagovornika, saj je bilo na njen račun storjenih veliko napak. Od službe za BPP ni prejela nič pomoči za kazenske postopke, čeprav meni, da bi jo morala prejeti, saj je tudi prejemnica denarne socialne pomoči. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponoven postopek toženi stranki oziroma, da sodišče samo odloči tako, da tožničini prošnji ugodi. Hkrati prosi, da se jo oprosti plačila stroškov postopka.

Tožena stranka je na poziv sodišča posredovala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Sodišče se z razlogi izpodbijanega sklepa strinja in jih na podlagi drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja: Postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči je določen v Zakonu o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v VI. poglavju (31a. člen do 40. člen). Iz navedenih določb izhaja na kakšen način se odloča o prošnjah za dodelitev BPP ter je predpisan postopek, na podlagi katerega se lahko uveljavlja BPP. Določeno je, da o prošnji za dodelitev BPP odloča pristojni organ za BPP tistega sodišča, na območju katerega ima prosilec stalno ali začasno prebivališče (31a. člen ZBPP). Prošnjo za dodelitev BPP vloži prosilec pisno na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje ter mora vsebovati podatke, ki jih določa (32. člen ZBPP). O prošnji za BPP odloči pristojni organ za BPP z odločbo, o vprašanjih postopka pa s sklepom (tretji odstavek 34. člena ZBPP). Iz 36. člena ZBPP izhaja, kdaj se prosilcu dodeli nujna BPP. Prošnjo za nujno BPP vloži prosilec najpozneje tri delovne dni pred iztekom roka za opravilo nujnega pravnega dejanja (prvi in drugi odstavek 36. člena ZBPP). Iz 39. člena ZBPP izhaja, da izda strokovna služba za BPP, na podlagi odločbe, s katero pristojni organ za BPP dodeli brezplačno pravno pomoč, upravičencu „napotnico“. Napotnica mora biti izdana na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje, pri čemer je določeno, kaj vse mora vsebovati napotnica (podatke o upravičencu do BPP, kratko oznako zadeve, obliko in obseg dodeljene BPP, itd...). Iz 40. člena ZBPP izhaja, da je izvajalec BPP dolžan pristojni strokovni službi za BPP predložiti izpolnjeno napotnico v 15 dneh po opravljeni storitvi. Napotnici, ki jo izvajalec pravne pomoči zaradi obračuna porabljenih stroškov vrne strokovni službi za BPP, morajo biti priloženi stroškovniki za opravljena dejanja pravne pomoči v izvirniku. Če izvajalec BPP ne vrne napotnice v roku 15 dni, ni upravičen do plačila storitev BPP. Iz 40. člena tudi izhaja, da pristojni organ za BPP odloči o končnem obračunu storitev BPP s sklepom najpozneje v 30 dneh po prejemu popolne napotnice.

Iz zgoraj navedenih določb ZBPP izhaja, da se izplačila iz sredstev proračuna za BPP izvedejo po predpisanem postopku. Upravičencu do BPP je le-ta lahko odobrena le na podlagi odločbe in v obsegu, ki je določen (za točno določen postopek). Izvajalec, ki je v odločbi, s katero je upravičencu dodeljena BPP, določen za izvajanje BPP, pa mora uveljavljati stroške (izplačila iz sredstev proračuna za BPP) v predpisanem roku. Določeno je namreč, da če izvajalec BPP ne vrne napotnice v roku 15 dni po opravljeni storitvi, ni upravičen do plačila storitev BPP. Glede na tako predpisan postopek, tudi po presoji sodišča tožnica ne more zahtevati izplačila iz sredstev proračuna za BPP za že opravljene storitve in že nastale stroške v zvezi s postopki, ki jih navaja. Kot že pojasnjeno, tak način izplačil sredstev BPP v zakonu ni določen in ni predviden. Iz navedenih razlogov je izpodbijani sklep, s katerim je bila tožničina zahteva zavržena kot nedopustna, pravilen.

Hkrati pa je tožena stranka v izpodbijanem sklepu še dodatno pojasnila zadeve, glede katerih je tožnica uveljavljala izplačilo stroškov iz naslova BPP in pojasnila, da tožnica v navedenih zadevah za tak zahtevek ni imela pravne podlage. Zato na drugačno odločitev v navedeni zadevi ne morejo vplivati tožničine navedbe in njeno sklicevanje na težke razmere in slabo finančno stanje. Vse navedeno v zadevi ni relevantno in ne more vplivati na drugačno odločitev.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. V zvezi s tožničinim predlogom, da jo sodišče oprosti plačila stroškov postopka, pa sodišče pojasnjuje, da se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v postopkih odločanja o dodelitvi BPP ne plačuje takse.