Jedro

Glede zatrjevanj o subvencioniranju šolske prehrane in plačevanja vrtca, kar oče navaja kot spremenjeno okoliščino, sodišče druge stopnje odgovarja, da se te subvencije priznavajo ob upoštevanju dohodkov obeh staršev in tudi pravnomočno določene preživninske obveznosti očeta, zato te okoliščine na predstavljajo razlogov za spremembo že pravnomočno določene preživnine.

Izrek

I.Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Predlagateljica nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljice s katero je predlagala spremembo sodne poravnave Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 14. 9. 2022 tako, da se mladoletni otroci, hčerki A. A. in B. B. ter sin C. C. zaupajo v varstvo in vzgojo njej, določi obveznost plačevanja preživnine v višini 250,00 EUR za vsakega oziroma skupno 750,00 EUR, določijo stiki vsak drugi vikend od petka po šoli do nedelje do 18.00 ure ter v času poletnih počitnic in praznikov. Pod točko II. je sodišče zavrnilo nasprotni predlog nasprotnega udeleženca s katerim je predlagal spremembo stikov določenih s zgoraj citirano sodno poravnavo, in sicer tako, da otroci pri vsakem od staršev preživijo en teden z menjavami na stik v ponedeljek, ko gredo otroci od starša pri katerem so preživljali teden v šolo in v vrtec v ponedeljek zjutraj, nadalje, da se preživninska obveznost določi očetu in materi v višini 100,00 EUR mesečno za vsakega otroka, kar bi starša izpolnjevala naturalno tako, da bo starš v celoti kril stroške preživljanja mladoletnih otrok v okviru lastnega gospodinjstva v času, ko bodo otroci živeli pri njemu, vse ostale stroške bosta krila v razmerju 50 % oče in 30 % mati. Starša vsak zase poskrbita za oblačila in obutev v času, ko otroci pri njima preživljajo stike. Določilo naj bi obveznost matere, katera uveljavlja pravice do otroškega dodatka in iz naslova velike družine, in sicer tako, da je mati eno polovico teh transferjev dolžna v roku treh dni od prejema nakazati na TRR očeta.

2.Zoper citirani sklep vlagata pritožbo oba starša.

3.Predlagateljica (mati) navaja, da ni imela namena podajati pritožbe, a so dogodki prejšnjega tedna bili tisti, zaradi katerih se je premislila. Sodišče ni izvedlo vseh s strani predlagateljice predlaganih dokazov, predvsem ni pridobilo mnenje izvedenca klinične psihologije in ni opravilo razgovorov z mladoletnimi otroki. Težava, zaradi katere je mati vložila predlog, ni bila odpravljena. Prejšnji teden so bili otroci od 12. 1. do 19. 1. 2025 pri nasprotnem udeležencu, vendar je takrat bil oče v službi v popoldanskem času in so bili otroci ves čas sami. Nasprotni udeleženec in priča D. D. sta sicer izpovedala, da si je oče uredil, da ne dela več v popoldanskem času, v tednu, ko so otroci pri njemu, vendar to ni res. Otroci so v nedeljo 19. 1. prišli k materi brez opravljenih domačih nalog in tudi vidno higiensko zanemarjeni. Oče se tudi v času, ko so bili otroci pri njemu, ni udeležil roditeljskega sestanka. Izgovor očeta, da v času, ko so otroci pri njemu ali je on odsoten, za otroke poskrbi njegova mama E. E., so nesprejemljivi, ker je dolžan za otroke poskrbeti on kot oče. V kolikor tega ne more, bo za otroke skrbela predlagateljica. Ker sodišče ni izvedlo vseh dokazov, ki so potrebni za dokončno rešitev predmetne zadeve, je odločitev sodišča nepravilna ali vsaj preuranjena, saj bi sodišče v ponovljenem postopku moralo opraviti razgovor z vsemi mladoletnimi otroki in pridobiti mnenje kliničnega psihologa.

4.Nasprotni udeleženec (oče) vlaga pritožbo, v kateri očita kršitve iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Glede spremembe stikov je večkrat poudaril, da predaja otrok na stik ob nedeljah ob 19.00 ni v korist mladoletnih otrok. Predlagateljice ob nedeljah ni doma, ker mora biti na delovnem mestu. Predlagateljica se navedbam ni protivila, sodišče pa se do tega predloga ni opredelilo. Sicer se strinja, da sodišče ne more vedno znova posegati v družinska razmerja, a je dokazal, da bi s spremembo dneva predaje otrok otroci lažje prihajali od enega do drugega starša in v času, ko matere ni doma, ne bi bili prepuščeni sami sebi, staršema pa se ne bi bilo glede predaje otrok potrebno dogovarjati izven sodne odločbe. Glede spremembe preživnine je navedel več spremenjenih okoliščin, ki govorijo v prid spremembi doslej določene preživninske obveznosti, in sicer obstoječa subvencionirana vrtčevska oskrba najmlajše hčerke ter subvencionirana šolska prehrana sorojencev in to, da starša samostojno kupujeta obleko in obutev. Zatrjeval je tudi še druge bistveno spremenjene okoliščine na strani preživninske zavezanke matere, in sicer v času od sklenitve sodne poravnave 14. 9. 2022 je bila zaposlena v podjetju A., njen mesečni dohodek je znašal približno 800,00 EUR. Dva meseca po sklenitvi sodne poravnave pa je postala samostojna podjetnica, živi z novim partnerjem, s katerim je dobila otroka, mesečni prihodki predlagateljice so se bistveno povišali in so primerljivi ali celo višji od prihodkov očeta, tudi njeni življenjski stroški so zaradi okoliščin, ko živi s partnerjem, zagotovo nižji od stroškov očeta. Mati prejema 609,47 EUR otroških dodatkov ter 143,00 EUR subvencije najemnine. Sodišče se glede tako spremenjenih okoliščin ni opredelilo, tudi ni pojasnilo, zakaj ni sledilo mnenju CSD z dne 15. 4. 2024, iz katerega izhaja, da naj se preživninska obveznost določi na novo. CSD je podal tudi predlog glede stroška oblačil in obutve, ki naj se upošteva pri določitvi preživnine. Sodišče bi moralo preživninske razmere udeležencev bolj natančno pojasniti in se opredeliti do bistveno spremenjenih okoliščin na strani predlagateljice, ki kažejo na to, da bi bila pravična preživninska obveznost v naturalni obliki. Glede garderobe otrok je oče navedel, da ni sporno, da imajo otroci pri vsakem od staršev svojo garderobo, sodišče pa bi moralo tako ugotovljeno dejstvo upoštevati pri odmeri preživnine. Glede telefonskih klicev je predlagal, da sodišče odloči tudi o telefonskih stikih med otroki in staršem, pri katerem otroci niso na stiku, in sicer jih je predlagal trikrat tedensko med 20. in 20.30 uro. Sodišče se o tem predlogu ni opredelilo. Tekom izvrševanja sodne poravnave se je izkazalo, da ima nasprotni udeleženec večkrat težavo govoriti z mladoletnimi otroki, ko se ti nahajajo pri predlagateljici. Predlogu nasprotnega udeleženca predlagateljica ni nasprotovala. Glede delitve prihodkov iz naslova socialnih transferjev se sodišče ni opredelilo, ker gre za način izvrševanja skupnega varstva in vzgoje, ni primerno, da predlagateljica prejema vse dohodke iz teh naslovov. Predlagateljica predlogu očeta glede nakazila polovice prejetih sredstev na TRR nasprotnega udeleženca ni nasprotovala.

5.Nasprotni udeleženec je v odgovoru na pritožbe nasprotoval navedbam v predlagateljičini pritožbi ter se zavzemal za njeno zavrnitev.

6.Pritožbi nista utemeljeni.

7.Udeleženca sta starša trinajst in sedem let starih hčerk A. A. in B. B. in osem let starega sina C. C. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tako predlog matere, s katerim je predlagala spremembo do sedaj določenega skupnega starševstva tako, da se vsi trije otroci dodelijo njej, očetu določi odškodnina za vsakega otroka po 250,00 EUR ter stiki in tudi predlog očeta, ki je predlagal delno spremembo v režimu izvajanja skupnega starševstva, ter da se ukine njegova preživninska obveznost in se določi preživninska obveznost v višini 100,00 EUR za vsakega otroka za oba starša ter izključno naturalno izpolnjevanje preživninske obveznosti, s kritjem vseh stroškov preživljanja otrok v okviru lastnega gospodinjstva, ko bodo otroci pri posameznem od staršev ter delitev ostalih stroškov do 1/2. Nadalje je predlagal, da mu mati, ki bo uveljavljala pravice iz socialnih transferjev, eno polovico tega zneska nakaže na njegov bančni račun.

8.Odločitev sodišča temelji na določbi četrtega odstavka 138. člena družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ). Skladno s to določbo je sodišče presodilo, da se razmere, v katerih bivajo trije mladoletni otroci udeležencev, v času po izdaji pravnomočne sodne odločbe, niso bistveno spremenile. Razloge za svojo odločitev je navedlo v točkah od 7 do 11 obrazložitve glede spremembe skupnega starševstva, v točkah od 14 in 15 obrazložitve glede spremembe režima izvajanja skupnega starševstva ter v točkah 16 do 18 obrazložitve glede spremembe preživnine in ostalih predlogov očeta. Pritožbene navedbe matere, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, so zato neutemeljene. Sodišče je navedlo potrebne in pravilne razloge za zavrnitev dokaza z angažiranjem izvedenca klinične psihologije. Ker je prepričljiv dokazni zaključek o bistveno nespremenjenih okoliščinah v času od sklepanja sodne poravnave v letu 2022 do zaključka glavne obravnave, ponovno ugotavljanje starševskih kapacitet ter režima izvajanja skupnega starševstva, ni predstavljalo pravno relevantnih dejstev.

9.Nadalje so neutemeljene tudi pritožbene navedbe očeta, da sodišče odločitev o zavrnitvi njegovega predloga glede spremembe stikov ter preživnine, ni obrazložilo ter, da ni odgovorilo na njegove trditve o bistveno spremenjenih okoliščinah. Razlogi, s katerimi je sodišče obrazložilo pravno relevantna dejstva, so dovolj natančni, razumni in prepričljivi.

10.Sodišče je na podlagi skupne dokazne ocene, v katero je vključilo izpovedbi obeh udeležencev, poročila šole in vrtca ter tudi mnenje CSD, prepričljivo zaključilo, da otroka prehajata med staršema že od sklenitve sodne poravnave dalje, da so otroci na takšen režim navajeni, da prehajanje med staršema otrokom ne povzroča težav, ter da oba starša premoreta komunikacijo, ki je potrebna za utečeni način izvajanja skupnega starševstva. Kot izhaja iz zapisnika zadnjega naroka, je predlagateljica sama predlagala, da se obstoječi režim nadaljuje s poudarkom, da si nasprotni udeleženec delo uredi v dopoldanski izmeni. V pritožbi, v kateri izpostavlja, da jo je vložila zaradi okoliščin, ki so nastale v tednu od 12. 1. do 19. 1. 2025 in navaja, da je nasprotni udeleženec v tem tednu opravljal službo v popoldanskem času in so otroci spet bili ves čas sami, da so prišli 19. 1. 2025 predlagateljici brez opravljenih domačih nalog ter da se oče 14. 1. 2025 ni udeležil roditeljskega sestanka. Zaradi časovnih mej pravnomočnosti, ko lahko sodišče upošteva le okoliščine do zaključka glavne obravnave, se sodišče do teh pritožbenih navedb ne opredeljuje. Gre pa za okoliščine, ki jih je kot razlog za spremembo skupnega starševstva mati zatrjevala že pred sodiščem prve stopnje, vendar jih izvedeni dokazi niso v celoti potrdili. Do podobnih očitkov se je sodišče opredelilo v točki 9 ter jih dokazno ovrednotilo in sicer, da občasna odsotnost očeta zaradi dela ne vpliva na koristi otrok, še manj, da bi bili otroci zato ogroženi, ker prevzame ta čas skrb za varstvo in vzgojo očetova mati, ki živi v isti hiši kot nasprotni udeleženec, ter da si je oče na delovnem mestu uredil, da bo v času, ko so otroci pri njem delal v dopoldanski izmeni in bo odsoten le izjemoma.

11.Tudi nasprotni udeleženec ni izkazal razlogov, ki bi utemeljevali, da bi bila predlagana sprememba prehajanja otrok od enega starša do drugega namesto nedelje v ponedeljek, utemeljena z bistveno spremenjenimi okoliščinami, ki so nastale po sklenitvi poravnave sodišče. Sodišče je pravilno izpostavilo, da sta starša na podlagi pravnomočne sodne poravnave uspela dogovarjati predaje otrok tudi z upoštevanjem njihovih želja, zato tudi v tem delu niso podane bistveno spremenjene okoliščine, ki bi utemeljevale poseg v pravnomočno odločitev sodišča. Seveda se lahko starši vedno dogovorijo drugače, kot je določeno v sodni odločbi in s takšnim dogovorom še v večji meri upoštevajo koristi svojih otrok. Sicer pa tudi iz mnenja CSD (na list št. 62 v spisu) izhaja, da je v korist otrok, da prehajajo med staršema v nedeljo zvečer, da se imajo še čas pripraviti za naslednji dan, ter da ne prenašajo v ponedeljek vseh stvari za celoten teden zjutraj v šolo.

12.Prav tako niso izkazane bistveno spremenjene okoliščine, ki bi zahtevale sodno določitev dopustitve dnevnih telefonskih stikov, saj iz podatkov spisa izhaja, da sta se starša že tekom tega postopka uspela dogovoriti in se takšni stiki v korist otrok že izvajajo.

13.V delu, kjer je sodišče zavrnilo očetov predlog po spremembi preživnine, oče očita, da se sodišče ni opredelilo glede spremenjenih okoliščin, ki jih je sam zatrjeval in dokazoval, kot tudi, da ni sledilo mnenju CSD, ki je predlagal, da naj se preživninsko obveznost staršema določi na novo. Ni mogoče pritrditi pritožbi nasprotnega udeleženca, da se sodišče glede njegovih navedb in dokazov o bistveno spremenjenih okoliščinah, ki naj bi utemeljevale spremembo pravnomočno določene preživnine, ni opredelilo. Sodišče je v točkah od 16 do 19 navedlo razloge, na podlagi katerih je zaključilo, da večina okoliščin, ki jih zatrjuje oče, niso takšne, da bi jih bilo mogoče upoštevati kot bistveno spremenjene, ki bi vodile do spremembe, s poravnavo iz leta 2022, določene preživnine. Pri tem se je izreklo tudi do predloga CSD (točki 17 in 18 obrazložitve). Sodišče druge stopnje dodaja, da so navedbe, ki jih izpostavlja oče v pritožbi glede sprememb obsega mesečnih stroškov in prihodkov matere, premalo konkretizirane, da bi jih sodišče prve stopnje lahko upoštevalo. Zato nanje tudi ni bilo dolžno odgovarjati.

14.Ureditev preživljanja, kot izhaja iz pravnomočne poravnave, po kateri oče v denarju prispeva za del otrokovih potreb, za katere potem poskrbi mati, je ena od možnih ureditev preživljanja v primerih, ko se otrok zaupa v skupno vzgojo in varstvo. Ureditev, kot jo je predlagal oče, torej da se preživnina nominalno zgolj določi, dejansko pa jo starša v celoti izpolnjujeta naturalno, je sicer tudi možna. Vendar v obravnavani zadevi, ko sodišče ni ugotovilo bistveno spremenjenih okoliščin, ni imelo potrebne podlage za spremembo pravnomočno določene preživnine. Očetova preživninska obveznost znaša z zadnjo valorizacijo okoli 90,00 EUR za vsakega od treh otrok. Nadalje med staršema ni bilo sporno, da po sedanji pravnomočni odločitvi vsak od staršev krije potrebe otrok v času, ko so otroci pri njem, ter tudi, da imajo otroci pri vsakem od staršev svojo garderobo. Zato je potrebno pritrditi razlogom v točki 16 obrazložitve, da je vsekakor v korist otrok, da oče del preživnine plačuje v denarju, ker, kot je bilo nesporno ugotovljeno, obstoječa ureditev preživljanja ustrezno krije potrebe treh mladoletnih otrok udeležencev.

15.Glede zatrjevanj o subvencioniranju šolske prehrane in plačevanja vrtca, kar oče navaja kot spremenjeno okoliščino, sodišče druge stopnje odgovarja, da se te subvencije priznavajo ob upoštevanju dohodkov obeh staršev in tudi pravnomočno določene preživninske obveznosti očeta, zato te okoliščine na predstavljajo razlogov za spremembo že pravnomočno določene preživnine. Po določbi 6. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev odločajo CSD-ji o pravici do različnih subvencij, torej o znižanju plačila za programe vrtcev, o subvenciji za malice za učence, o subvenciji za kosila. Iz določbe 12. člena tega zakona pa izhaja, da se kot dohodek, ki se upošteva pri določanju subvencij, poleg dohodkov, ki ga prejema oseba, ki subvencijo in oziroma otroški dodatek uveljavlja, upošteva tudi preživnina ter tudi otroški dodatek. To potrjuje, da dejstvo subvencioniranih stroškov vrtca in šolske prehrane, sodišče pravilno ni upoštevalo kot spremenjenih okoliščin, ki bi zahtevale ponovno ugotavljanje obsega potreb otrok in preživljalskih zmožnosti staršev.

16.Nasprotni udeleženec nadalje očita, da sodišče se ni opredelilo do njegovega predloga, po katerem bi bila dolžna mati eno polovico zneska iz naslova otroških dodatkov nakazati očetu. Po določbi 73. člena Zakona o starševskem varstvu uveljavlja pravico do otroškega dodatka v primeru, da gre za skupno varstvo in vzgojo in se starša o tem, kdo bo uveljavljal to pravico, ne dogovorita, tisti od staršev, pri katerem ima otrok prijavljeno stalno ali začasno prebivališče1. V skladu z judikati Vrhovnega sodišča se pri določitvi preživninske obveznosti staršev otroški dodatek praviloma ne upošteva. To pa še ne pomeni, da se otrok ne bo preživljal tudi iz javnih sredstev (otroški dodatek in drugi socialni transferji države, kot so razne subvencije dodatki za veliko družino). Otrok se bo preživljal tudi iz teh sredstev, če bo njegov materialni položaj tudi po sodni določitvi preživnine takšen, da bo še vedno upravičen do socialnih prejemkov iz javnih sredstev. Ker so v obravnavani zadevi otroci udeležencev upravičeni do prejemkov iz javnih sredstev, to pomeni, da je njihov materialni položaj tudi ob upoštevanju preživnine, ki je določena očetu, takšen, da se mora del otrokovih potreb kriti tudi iz zneskov otroškega dodatka. Ker torej mati uveljavlja in prejema otroški dodatek in dodatek za veliko družino, bo torej ona tista, ki bo s temi sredstvi krila del ostalih potreb otrok, ki jih ne bosta pokrila starša. Glede na obrazloženo zato ne obstaja pravna podlaga, da bi sodišče odločilo o obveznosti matere, da polovico sredstev iz javnih sredstev nakaže očetu.

17.Glede na obrazloženo in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa v skladu z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 v zvezi s 366. členom in drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevanih kršitev določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbah odločilo, kot je razvidno iz tega sklepa (42. člen ZNP-1 v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP).

18.Predlagateljica s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1Iz točke I. izreka Sodne poravnave Okrožnega sodišča v Mariboru, II N 827/2021, z dne 14.9.2022, izhaja, da je stalno prebivališče otrok na naslovu matere.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 338, 338/1 Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 138, 138/4 Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (2010) - ZUPJS - člen 6, 12 Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (2014) - ZSDP-1 - člen 73

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.