Jedro

Tožnik lahko umakne tožbo (smiselno: predlog za izdajo plačilnega naloga) brez privolitve toženca samo do vložitve ugovora. Iz navedenega izhaja, da je odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine zaradi upnikove izjave o umiku odvisna od faze, v kateri se izvršilni postopek v tistem trenutku nahaja. Če je sklep o izvršbi (in s tem plačilni nalog) pravnomočen, se lahko upnikova izjava o umiku nanaša le na predlog za dovolitev izvršbe. Iz sklepa višjega sodišča I Ip 503/2022 izhaja, da odločitev o delnem umiku z dne 7. 3. 2022 pomeni le konec oprave izvršbe za izterjavo denarne terjatve, ni pa s tem sklepom še odločeno o usodi plačilnega naloga, saj bi bilo treba ob pravilni uporabi materialnega prava najprej odločiti o dolžnikovem ugovoru.

Izrek

Za odločanje je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je kot upnik dne 14. 1. 2022 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 20.839,20 EUR s pripadki in navedeno sodišče je izdalo sklep o izvršbi VL 0000/2022 z dne 24. 1. 2022. Dne 3. 3. 2022 je upnik podal delni umik predloga za izvršbo za znesek 15.831,02 EUR in Okrajno sodišče v Grosupljem je s sklepom VL 0000/2022 z dne 7. 3. 2022 izvršbo delno ustavilo za navedeni znesek.

2. Okrajno sodišče v Grosupljem je s sklepom VL 0000/2022 z dne 8. 8. 2022 sklep o izvršbi razveljavilo in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

3. Okrožno sodišče v Ljubljani je sprožilo spor o pristojnosti na podlagi 24. in 25. člena Zakona o pravdnem postopku,1 v katerem med drugim navaja, da je po delni ustavitvi izvršbe vrednost spornega predmeta 5.008,18 EUR s pripadki, zato je glede na 32. člen ZPP za sojenje v tej zadevi pristojno okrajno sodišče. Pristojnost se določa glede na zakonske določbe, ki veljajo in se uporabljajo na dan izdaje sklepa o delni razveljavitvi sklepa o izvršbi in o nadaljevanju pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem (tako tudi VS RS v zadevah I R 126/2010, I R 37/2010 in I R 82/2010).

4. Za odločanje v zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

5. Stališče, ki ga navaja Okrožno sodišče v Ljubljani v sporu o pristojnosti, da se pristojnost določa po stanju in predpisih na dan izdaje sklepa o razveljavitvi sklepa o izvršbi in nadaljevanju dosedanjega izvršilnega postopka po pravilih pravdnega postopka (t. i. VO1 sklep), je načeloma pravilno. Vendar je situacija v konkretni zadevi specifična.

6. Iz spisa je razvidno, da dolžnik zoper sklep o izvršbi z dne 24. 1. 2022 ni pravočasno ugovarjal, zato je izvršilno sodišče izdalo potrdilo o pravnomočnosti z dne 22. 2. 2022 (list. št. 10). Dolžnik je 3. 3. 2022 vložil predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti, ugovor in predlog za nasprotno izvršbo (list. št. 13 do 19), v katerem med drugim navaja, da mu sklep o izvršbi ni bil pravilno vročen. Istega dne (3. 3. 2022, na sodišču prejeto 7. 3. 2022) je upnik oziroma tožnik vložil delni umik za znesek 15.831,02 EUR (list. št. 51), pri čemer je bil delni umik posledica dejstva, da je banka na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi zarubila denar z dolžnikovega (toženčevega) računa; na podlagi tega delnega umika je sodišče prve stopnje izdalo sklep o delni ustavitvi izvršbe z dne 7. 3. 2022 (list. št. 55), na katerega se sklicuje tudi okrožno sodišče v sporu o pristojnosti. Nato je upnik oziroma tožnik 4. 3. 2022 (na sodišču prejeto 8. 3. 2022, list. št. 62) vložil umik predloga za izvršbo, na podlagi katerega je Okrajno sodišče v Grosupljem s sklepom z dne 8. 3. 2022 (list. št. 65) ustavilo izvršilni postopek; ta dokončni umik je bil posledica nadaljnjega rubeža denarja z dolžnikovega računa. Iz zgoraj povedanega je razvidno, da je sodišče prve stopnje o delnem in nato dokončnem umiku odločalo, še preden je odločilo o dolžnikovem (toženčevem) predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in o ugovoru zoper sklep o izvršbi.

7. S sklepom z dne 14. 3. 2022 (list. št. 76 do 78) je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, vendar je v nadaljevanju Višje sodišče v Ljubljani s sklepom I Ip 503/2022 z dne 26. 4. 2022 (list. št. 150 do 155) razveljavilo sklep o dokončni ustavitvi izvršilnega postopka z dne 8. 3. 2022 in sklep o zavrnitvi predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti z dne 14. 3. 2022, medtem ko je pritožbo dolžnika (toženca) zoper sklep o delni ustavitvi izvršbe z dne 7. 3. 2022 zavrglo, ker dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper ta sklep.

8. Pri tem je pritožbeno sodišče pojasnilo (primerjaj 8. točko obrazložitve sklepa I Ip 503/2022), da sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine poleg dovolilnega dela vsebuje tudi t. i. kondemnatorni del, v katerem sodišče dolžniku naloži, da poravna terjatev skupaj s stroški; s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišče torej ne dovoli le oprave izvršbe, temveč izda tudi plačilni nalog, zato je treba v primeru upnikove izjave o umiku predloga za izvršbo izhajati ne le iz določb Zakona o izvršbi in zavarovanju, temveč smiselno upoštevati tudi določbe ZPP o plačilnem nalogu in o umiku tožbe v postopku za izdajo plačilnega naloga. Po teh določbah pa lahko tožnik umakne tožbo (smiselno: predlog za izdajo plačilnega naloga) brez privolitve toženca samo do vložitve ugovora. Iz navedenega izhaja, da je odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine zaradi upnikove izjave o umiku odvisna od faze, v kateri se izvršilni postopek v tistem trenutku nahaja. Če je sklep o izvršbi (in s tem plačilni nalog) pravnomočen, se lahko upnikova izjava o umiku nanaša le na predlog za dovolitev izvršbe. Nadalje iz sklepa I Ip 503/2022 izhaja, da odločitev o delnem umiku z dne 7. 3. 2022 pomeni le konec oprave izvršbe za izterjavo denarne terjatve, ni pa s tem sklepom še odločeno o usodi plačilnega naloga, saj bi bilo treba ob pravilni uporabi materialnega prava najprej odločiti o dolžnikovem ugovoru (primerjaj 10. in 12. točko obrazložitve sklepa I Ip 503/2022).

9. Nadalje je iz spisa razvidno, da je Okrajno sodišče v Grosupljem v ponovnem odločanju s sklepom z dne 8. 8. 2022 razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 24. 1. 2022 in navedeni sklep (na obrazložen ugovor dolžnika) razveljavilo ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

10. Ker je klavzula pravnomočnosti in izvršljivosti razveljavljena, zgoraj navedeno pomeni, da sklep o izvršbi ni (veljavno) postal pravnomočen, torej tudi ni bilo podlage za rubež denarja z dolžnikovega računa, v posledici česar (rubežev) je upnik delno in potem v celoti umaknil predlog za izvršbo. Sklep o izvršbi je torej razveljavljen v celoti, torej glede zneska 20.839,20 EUR s pripadki, in o tem (celotnem prvotno v izvršbi terjanem) znesku bo tudi odločalo sodišče v pravdnem postopku. Te zaključke še dodatno potrjuje dejstvo, da je upnik oziroma tožnik (očitno po prejemu sklepa z dne 8. 8. 2022) dolžniku oziroma tožencu vrnil celotni zarubljeni znesek (glej odgovor dolžnika oziroma toženca z dne 15. 9. 2022 na list. št. 175 do 178, sklep Okrajnega sodišča v Grosupljem z dne 15. 11. 2022 na list. št. 183 do 185 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 201/2023 z dne 1. 3. 2023 na list. št. 211 do 215).

11. Glede na vse povedano je očitno, da se bo pravdni postopek vodil za celoten sporni znesek, ki presega 20.000 EUR, torej je za sojenje v zadevi glede na 32. člen ZPP pristojno okrožno sodišče. Delna ustavitev izvršbe za 15.831,02 EUR, na katero opozarja okrožno sodišče v sporu o pristojnosti, glede na povedano ni relevantna, saj se ni nanašala na kondemnatorni del sklepa o izvršbi, temveč le na fazo oprave izvršbe.

12. Glede na vse zgoraj povedano je Višje sodišče v Ljubljani kot neposredno višje sodišče (primerjaj 25. člen ZPP) odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

1 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.