Jedro

Ključni dan, od katerega velja, da je v stečajnem postopku prijavljena izločitvena pravica, je dan, ko je sodišče prejelo predlog za zaznambo spora oziroma dan vpisa plombe z zaznambo spora, saj na ta dan učinkuje vpis zaznambe spora v zemljiško knjigo. Vsa nadaljnja posebna pravila pa je treba posledično razlagati v povezavi s 1. točko četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP. To pomeni, da je treba pravila iz 3. in 4. točke četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP o prekinitvi prodaje razlagati tako, da mora upravitelj prekiniti prodajo nepremičnine, ki je predmet izločitvene pravice iz 1. točke četrtega odstavka 299. člena ZFPPIPP, če sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o prodaji, katerega predmet je ta nepremičnina, do dneva od katerega učinkuje vpis zaznambe v zemljiški knjigi, to je od dne vložitve predloga za zaznambo spora oziroma plombe, še ni objavilo razpisa javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb.

Upravitelj mora prekiniti prodajo nepremičnine, ki je predmet izločitvene pravice, če sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o prodaji, katerega predmet je ta nepremičnina, do dneva od katerega učinkuje vpis zaznambe v zemljiški knjigi, to je od dne vložitve predloga za zaznambo sporaoziroma plombe, še ni objavilo razpisa javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog upniškega odbora za razveljavitev ali odpravo odredbe z dne 20. 5. 2021 glede prekinitve aktivnosti v zvezi s prodajo idealnega lastniškega deleža 11441/12521 nepremičnine ID znak parcela 000 44/1 po sklepu z dne 16. 11. 2020 zavrnilo (procesno dejanje – v nadaljevanju PD št. 375).

2. S sklepom o prodaji z dne 26. 11. 2020 je sodišče odločilo, da se idealni lastniški delež nepremičnine 11441/12521 ID znak parcela 000 44/1 proda na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb po izhodiščni ceni 1.711.000,00 EUR. Sklep o prodaji je postal pravnomočen dne 24. 3. 2021. Družba B. d. o. o. je dne 19. 3. 2021 prijavila izločitveno pravico na prej navedenem premoženju stečajnega dolžnika in dne 2. 4. 2021 proti stečajnemu dolžniku vložila tožbo zaradi priposestvovanja lastninske pravice ter 7. 4. 2021 predlagala zaznambo spora v zemljiški knjigi. Sodišče prve stopnje je z odredbo z dne 20. 5. 2021 stečajnemu upravitelju odredilo, da prekine aktivnosti v zvezi s prodajo nepremičnine do pravnomočne odločitve v sodnem postopku na podlagi tožbe B. d. o. o. V nadaljevanju je tožbo na ugotovitev lastninske pravice na celotnem lastniškem deležu zgoraj navedene nepremičnine vložil še upnik C. d. o. o. in predlagal zaznambo spora, o čemer je v zemljiški knjigi od dne 11. 5. 2021 plomba. V zvezi s prodajo nepremičnine še ni bilo objavljeno vabilo k zavezujočemu zbiranju ponudb. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da tožbi in plombi na podlagi predlogov za zaznambo spora predstavljajo oviro za nadaljevanje postopka prodaje sporne nepremičnine, zato je predlog upniškega odbora za odpravo odredbe o prekinitvi prodaje zavrnilo.

3. Zoper sklep je pritožbo vložila upnica - predsednica upniškega odbora. V pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep v celoti nepravilen in nezakonit. Pritožbenemu sodišču je predlagala naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da upravitelju dovoli nadaljevanje postopka prodaje nepremičnine, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

4. Pritožnica v bistvenem navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje materialno pravno zmotna iz naslednjih razlogov: - V skladu z določbo petega odstavka 299. člena ZFPPIPP v zvezi z določbo tretjega odstavka 330. člena ZFPPIPP izločitvena pravica pomeni oviro za prodajo dolžnikovega premoženja le v primeru, če je pravočasno prijavljena in je v primeru prerekanja tožba na ugotovitev izločitvene pravice vložena pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji. Tako stališče je glede upnika B. d. o. o. zavzelo Višje sodišče v Ljubljani v sklepu Cst 100/2021 z dne 23. 3. 2021 in izrecno navedlo, da bi pravočasno prijavo izločitvene pravice, ki bi še lahko vplivala na prodajo nepremičnine, predstavljala le prijava izločitvene pravice do poteka roka za pritožbo zoper izpodbijani sklep o prodaji nepremičnine, torej najkasneje do 15. 2. 2021. Izločitvena pravica upnika po poteku tega roka je v smislu 330. člena ZFPPIPP prijavljena prepozno. Vse navedeno velja tudi za izločitveno pravico upnika C. d. o. o. Prepozni prijavi izločitvenih pravic v povezavi s tožbama za ugotovitev lastninske pravice ne moreta predstavljati ovire za prodajo obravnavane nepremičnine.

- Izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, ker niso izpolnjeni pogoji za uporabo 299.a člena ZFPPIPP, saj izločitvena upravičenca B. d. o. o. in C. d. o. o. pri navedeni nepremičnini nimata vpisane zaznambe spora. Zmotno je stališče, da naj bi bili izpolnjeni pogoji za uporabo 299.a člena ZFPPIPP, ker sta upnika že vložila predloga za vpis zaznambe spora in ker zaznamba spora učinkuje od dneva vložitve predloga.1 Drži sicer, da vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis iz česar izhaja, da upravičenec pravico pridobi z učinkom za nazaj od trenutka vpisa plombe (5. člen ZZK-1). Ker pa v tem trenutku ni mogoče vedeti ali bo navedenima predlogoma za vpis zaznambe spora ugodeno, je vpis zaznambe spora v tem trenutku neobstoječe dejstvo. Pred vpisano zaznambo spora pa določil 299.a člena ZFPPIPP sploh ni mogoče uporabiti. Četrti odstavek 299.a člena ZFPPIPP izrecno določa, da posebna pravila pridejo v poštev, če se vpiše zaznamba iz 3. točke prvega odstavka tega člena z vpisom, ki začne učinkovati po poteku roka za prijavo izločitvene pravice. ZFPPIPP je torej predvidel situacijo, ko je zaznamba predlagana, pa vpis zaznambe še ni izveden, dikcija navedene določbe govori izrecno o tem, da pride v poštev v trenutku, ko se vpiše zaznamba z vpisom, ki začne učinkovati po poteku roka za prijavo izločitvene pravice. Iz navedene dikcije nedvomno izhaja, da se navedena pravila lahko upoštevajo šele takrat, ko je zaznamba dejansko vpisana. To izhaja tudi iz 2. točke četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP, ki upravitelju nalaga dolžnost, da mora izdelati dodatni seznam preizkušenih terjatev za preizkus izločitvene pravice v petnajstih dneh, po dnevu, ko izve za pravnomočnost sklepa o dovolitvi tega vpisa. Obveznost upravitelja ne nastopi v petnajstih dneh po vložitvi predloga za zaznambo, ampak šele po pravnomočnosti sklepa o vpisu zaznambe. Razlika v situacijah po drugem, tretjem in četrtem odstavku 299.a člena ZFPPIPP je zgolj to, od kdaj učinkuje vpisana zaznamba.

- Določbe 299.a člen ZFPPIPP predstavljajo izjemo od splošnega pravila in jih je treba razlagati ozko. Upnika sta v obravnavanem primeru vložila tožbi brez kakršnekoli materialnopravne podlage zgolj z namenom zavlačevanja postopka prodaje. Nepremičnina, ki je v slabem stanju, pa bo še nadalje izgubljala na vrednosti. Žrtev takega ravnanja je pritožnica, ki ima priznano ločitveno pravico na nepremičnini in terjatev, ki za več milijonov presega vrednost nepremičnine. Gre za zlorabo 299.a člena ZFPPIPP na strani izločitvenih upravičencev.

5. Na pritožbo so odgovorili upniki C. d. o. o., B. d. o. o. in D. d. o. o. Pritožbenemu sodišču so predlagali naj izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog upniškega odbora zavrže, podrejeno pa pritožbo zavrne in potrdi odločitev sodišča prve stopnje. O pritožbi se je izjasnil tudi upravitelj, ki je pritožbenemu sodišču predlagal naj utemeljeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu upniškega odbora ugodi in nadaljuje postopek prodaje nepremičnine.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Po splošnem pravilu iz drugega odstavka 279. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) začetek stečajnega postopka ne vpliva na izločitveno pravico. Izločitvena pravica je pravica lastnika stvari, da se iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. Izločitvena pravica služi varstvu ustrezne premoženjske pravice v posebnih primerih, ko se zanje v postopku zaradi insolventnosti uporabljajo pravila ZFPPIPP. Pravni položaji, ki jih izločitvena pravica varuje, so varovani v okviru pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Upniki morajo izločitveno pravico prijaviti v roku treh mesecev po objavi sklepa o začetku stečajnega postopka (prvi odstavek 299.a člena ZFPPIPP). Izločitvena pravica v primeru zamude navedenega roka ne preneha (četrti odstavek 299. člena ZFPPIPP). Prepozna prijava izločitvene pravice na obstoj te pravice nima nobenega vpliva. Upnik izgubi izločitveno pravico šele, če upravitelj v skladu ZFPPIPP proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice.2 Izločitvena pravica torej preneha šele s prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice. Z zamudo roka za ustrezno uveljavitev izločitvene pravice v pravdi izločitveni upniki sprejmejo tveganje, da bo premoženje prodano. V tem primeru upnik lahko zahteva, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo premoženja (5. odstavek 299. člena ZFPPIPP).

8. ZFPPIPP v 299.a členu določa posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnin. Ta pravila se uporabljajo, če so izpolnjeni naslednji pogoji (1) če je lastninska pravica na določeni nepremičnini vknjižena v korist stečajnega dolžnika, (2) če izločitveni upravičenec sodno uveljavlja pridobitev lastninske pravice na tej nepremičnini in (3) če v zvezi z začetkom sodnega postopka v katerem izločitveni upravičenec uveljavlja pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v korist izločitvenega upravičenca v zemljiški knjigi vpisana zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice. V četrtem odstavku 299.a člena ZFPPIPP določa, da če se vpiše zaznamba iz 3. točke prvega odstavka tega člena z vpisom, ki začne učinkovati po poteku roka za prijavo izločitvene pravice, veljajo posebna pravila. Prvo pravilo, ki je določeno v 1. točki četrtega odstavka 299.a člena je, da „velja, da je v stečajnem postopku prijavljena izločitvena pravica glede lastninske pravice, ki je predmet sodnega postopka, v zvezi z začetkom katerega je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba, na dan, od katerega učinkuje njen vpis v zemljiško knjigo“. **Ključni trenutek, ki ga je treba v zvezi z obravnavo morebitne izločitvene pravice v stečajnem postopku in z njeno prijavo upoštevati, je torej dan, od katerega učinkuje vpis zaznambe v zemljiško knjigo.** V 2. do 5. točki četrtega odstavka 299. člena ZFPPIPP določa še druga posebna pravila, ki pridejo v poštev v navedeni situaciji. Upravitelj mora izdelati dodatni seznam preizkušenih terjatev za preizkus te izločitvene pravice v petnajstih dneh po dnevu, ko zve za pravnomočnost sklepa o dovolitvi tega vpisa (2. točka). Upravitelj mora prekiniti prodajo nepremičnine, ki je predmet te izločitvene pravice do pravnomočnosti odločitve v sodnem postopku v zvezi z začetkom katerega je vpisana ta zaznamba (3. točka). Prodaja se ne prekine le, če je do dneva od katerega učinkuje vpis te zaznambe v zemljiški knjigi, sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o prodaji katerega predmet je ta nepremičnina že objavilo razpis javne dražbe ali zavezujoče zbiranje ponudb (4. točka četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP).

9. V zvezi z vpisi v zemljiško knjigo je treba kot lex specialis upoštevati določila Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Upoštevaje načelo začetka učinkovanja vpisov, ki ga ZZK-1 ureja v 5. členu, vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oziroma, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. V skladu z navedenim načelom je dan zaznambe spora določen po trenutku začetka učinkovanja vpisa, torej po trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče sprejme listino, na podlagi katere odloča o vpisu zaznambe spora. Vrstni red pridobitve stvarne pravice se ravna po trenutku, od katerega začne učinkovati vpis. Zaznamba spora učinkuje za nazaj od trenutka prejema predloga oziroma od vpisa plombe v zvezi z zaznambo spora.3

10. Določilo prve točke 4. odstavka 299.a člena ZFPPIPP je treba glede na določila 5. člena ZZK-1 razlagati tako, da je ključni dan od katerega velja, da je v stečajnem postopku prijavljena izločitvena pravica dan, ko je sodišče prejelo predlog za zaznambo spora oziroma dan vpisa plombe z zaznambo spora, saj na ta dan učinkuje vpis zaznambe spora v zemljiško knjigo. Vsa nadaljnja posebna pravila, ki so določena v točkah 2. do 5. četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP, pa je treba posledično razlagati v povezavi s 1. točko četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP. To pomeni, da je treba pravila iz 3. in 4. točke četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP o prekinitvi prodaje razlagati tako, da mora upravitelj prekiniti prodajo nepremičnine, ki je predmet izločitvene pravice iz 1. točke četrtega odstavka 299. člena ZFPPIPP, če sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o prodaji, katerega predmet je ta nepremičnina, do dneva od katerega učinkuje vpis zaznambe v zemljiški knjigi, to je od dne vložitve predloga za zaznambo sporaoziroma plombe, še ni objavilo razpisa javne dražbe ali zavezujočega zbiranja ponudb. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da pred vpisano zaznambo spora določil 299.a člena ZFPPIPP sploh ni mogoče uporabiti.

11. V obravnavanem primeru je sklep o prodaji dolžnikovega deleža nepremičnine pravnomočen. Upnika B. d. o. o. in C. d. o. o. sta vložila lastninski tožbi in predloga za zaznambo sporov o obstoju lastninske pravice dne 7. 4. 2021 in 11. 5. 2021, o katerih še ni odločeno, kar je razvidno iz podatkov zemljiške knjige (plombi z oznako tip postopka 308, zadevi Dn 76222/2021 in Dn 104032/2021). Sodišče razpisa javne dražbe oziroma javnega zbiranja ponudb na podlagi pravnomočnega sklepa o prodaji dolžnikovega idealnega deleža nepremičnine še ni objavilo. Glede na navedeno so izpolnjeni pogoji za prekinitev postopka prodaje v skladu s 3. točko v zvezi s 4. točko četrtega odstavka 299.a člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da vloženi lastninski tožbi v zvezi s predlogoma za zaznambo spora pomenita oviro za prodajo nepremičnine, v zvezi s katero sta vloženi navedeni tožbi in upravitelju odredilo naj s prodajo počaka.

12. Pritožbeno stališče, da sta izločitveni pravici v zvezi s tožbama za ugotovitev lastninske pravice prepozni, zato ne moreta predstavljati ovire za prodajo obravnavane nepremičnine so neutemeljene. Sklicevanje na peti odstavek 299. člena ZFPPIPP je brezpredmetno, saj nepremičnine še niso bile prodane. Prav tako je brezpredmetno tudi sklicevanje na tretji odstavek 330. člena ZFPPIPP, saj v obravnavanem primeru določila navedenega člena ne pridejo v poštev, ampak gre za situacijo, ki je urejena v 299.a členu ZFPPIPP. Izločitvena upravičenca sta vložila tožbi v zvezi s pridobitvijo lastninske pravice na idealnem deležu nepremičnine, na katerem je v korist dolžnika vknjižena lastninska pravica in predloga za zaznambo sporov. V zadevi Cst 100/2021 je šlo za povsem drugačno dejansko stanje še pred vložitvijo lastninskih tožb in predlogov za zaznambo spora. Zato stališče, ki ga je v obravnavani zadevi zavzelo pritožbeno sodišče, da prepozni prijavi izločitvenih pravic ne predstavljata ovire za prodajo nepremičnine, v obravnavanem primeru ni pomembno.

13. Tudi s pritožbenimi navedbami, da določbe 299.a člena ZFPPIPP predstavljajo izjemo od splošnega pravila in jih je treba razlagati ozko ter v zvezi s tem upoštevati, da sta izločitvena upravičenca tožbi vložila le z namenom zavlačevanja postopka prodaje, kar naj bi kazalo na zlorabo, pritožnica ne more uspeti. Navedbe o zlorabi na strani izločitvenih upravičencev so preskope in prepavšalne, da bi pritožnica, na kateri je trditveno in dokazno breme za obstoj navedene zlorabe, lahko s pritožbo uspela.

14. Glede na navedeno pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker sodišče druge stopnje tudi pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni ugotovilo nobene od kršitev na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Predloga pa sta bila vložena 7. 4. 2021 in 11. 5. 2021. 2 Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-44/18-6 z dne 7. 11. 2019 točka 17. 3 Plombo zemljiškoknjižno sodišče vpiše po uradni dolžnosti na podlagi prejema zemljiškoknjižnega predloga (135. člen ZZK-1).