Jedro

Tožnik ni imel vozniškega dovoljenja F kategorije, ki se je zahtevalo za vožnjo spornega štirikolesnika, zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je izgubil pravice iz zavarovanja voznika za škodo zaradi telesnih poškodb. Pritožba neutemeljeno vztraja, da je podana izjema iz točke 1.a drugega odstavka 6. člena Splošnih pogojev AO-PS 01/16, na podlagi katere zavarovanec ne izgubi zavarovalnih pravic, če dokaže, da ni kriv, da ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja.

Od povprečno skrbnega voznika se pričakuje, da pred vožnjo vozila preveri, za katero kategorijo se zahteva vozniško dovoljenje. Samo dejstvo, da so vozila istega izgleda lahko različno kategorizirana, ne more vplivati na presojo skrbnosti, saj je bistveno le to, kako je vozilo kategorizirano. Na tožnikovo skrbnost posledično ne more vplivati okoliščina, da se je šele med sodnim postopkom seznanil, da je navedeni štirikolesnik kategoriziran kot traktor, kot tudi ne, da je do nesreče prišlo na zasebnem zemljišču. Splošni pogoji so jasni. Zavarovanec izgubi zavarovalne pravice, če nima vozniškega dovoljenja za kategorijo vozila, ki ga je vozil ob prometni nesreči, ne glede na to, ali gre za nesrečo na javni cesti ali zasebnem zemljišču.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 1.023,88 EUR.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da mu je toženka dolžna plačati 86.292,98 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je še, da je tožnik dolžan toženki povrniti njene stroške postopka.

2.Zoper izpodbijano sodbo se pritožuje tožnik zaradi vseh pritožbenih razlogov. Meni, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje ključne priče A. A., nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter o zahtevku odločilo preuranjeno, s čimer je kršilo 22. člen Ustave RS. Sodišče prve stopnje bi moralo o odgovornosti delodajalca (B. d. o. o.) in toženke presojati skupaj v enem postopku, saj ni mogoče ugotoviti, katera od njiju je povzročiteljica (četrti odstavek 186. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Poleg tega je sodišče z razdružitvijo postopkov storilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) s tem, ko je glede toženke odločilo, da je zadeva zrela za odločitev, v drugem postopku pa nadaljuje dokazni postopek. Zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, saj je preuranjeno zaključilo dokazni postopek, ko ni ugotavljalo krivdne oziroma objektivne odgovornosti ter drugih okoliščin (kdo je predal tožniku štirikolesnik v uporabo). Trdi, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je tožnik zavarovanec. Nasprotuje zaključku sodišča prve stopnje, da nepoznavanje kategorije vozila in opustitev preverjanja ustreznosti vozniškega dovoljenja ne predstavlja pogoja nekrivde, saj tožnik ni imel nobenega razloga dvomiti v to, da lahko s štirikolesnikom upravlja z vozniškim dovoljenjem B kategorije. Poleg tega je vožnja potekala na zasebnem zemljišču, za katerega se vozniško dovoljenje ne zahteva. Navaja, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, na podlagi česa sklepa, da je tožnik ravnal enako kot priča C. C., ter na katere listine se nanaša izpoved te priče in kakšna je njihova vsebina. Zmotno je stališče, da je nekrivda voznika v primeru neveljavnega vozniškega dovoljenja podana zgolj v izrednih primerih, ki so navedeni v sodbi sodišča prve stopnje, saj je takšna razlaga v nasprotju z drugim odstavkom 83. člena OZ. Poleg tega je sodišče prve stopnje spregledalo, da je bil tožnik v opravičljivi pravni zmoti, saj je bil zaveden s strani zaposlenega pri lastniku vozila - zavarovancu (pravilno: zavarovalcu) toženke. Meni, da zavarovalnih pravic ni izgubil tožnik, ampak lastnik vozila. Sodišče prve stopnje je zmotno presojalo zgolj skrbnost tožnika, pri tem pa spregledalo odgovornost organizatorjev dogodka ter lastnika štirikolesnika. Priglaša stroške postopka.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožnik uveljavlja izplačilo odškodnine, zaradi poškodbe, ki jo je utrpel med vožnjo štirikolesnika dne 11. 9. 2020.1 Vozilo, ob uporabi katerega je prišlo do škodnega dogodka, je bilo zavarovano na podlagi pogodbe o zavarovanju avtomobilske odgovornosti po polici št. ... in splošnih pogojih,2 sklenjene med toženko kot zavarovalnico in družbo D. d. o. o. Tožnik svoj zahtevek proti toženki utemeljuje na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe.

6.Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je bil tožnik kot voznik štirikolesnika zavarovan po prej navedeni zavarovalni pogodbi. V skladu s Splošnimi pogoji AO-PLUS-PS o1/16, ki urejajo zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb, je zavarovanec oseba, ki se kot voznik zavarovanega motornega vozila poškoduje v prometni nesreči. Nesporno je, da je bil tožnik voznik štirikolesnika, s katerim se je poškodoval, s tem pa je tudi zavarovanec in ne tretja oseba, kot to neutemeljeno uveljavlja v pritožbi. Na podlagi 5. člena Splošnih pogojev AO‑PLUS-PS 01/16 zavarovanec izgubi svoje pravice iz zavarovanja, če krši varnostne predpise iz prvega odstavka 6. člena pogojev osnovnega avtomobilskega zavarovanja. Pritožbene navedbe, da lahko pravice po zavarovalni pogodbi izgubi le lastnik vozila (zavarovalec) in da bi toženka morala plačati odškodnino, nato pa uveljavljati regresni zahtevek zoper zavarovalca, ki naj bi ravnal protipravno, so posledično neutemeljene.

7.Za presojo odgovornosti toženke je bistveno, ali je tožnik izgubil zavarovalne pravice na podlagi 5. člena Splošnih pogojev AO-PLUS-PS 04/16 v povezavi s 6. členom Splošnih pogojev AO-PS 01/16, ne pa zatrjevano nepravilno ravnanje delodajalca oziroma družbe D. d. o. o. ob predaji štirikolesnika. Čeprav je zavarovalec (D. d. o. o.) oziroma njegov delavec morebiti ravnal protipravno ob predaji vozila, to še ne pomeni, da je podana odgovornost toženke, saj je temelj njene odgovornosti zavarovalna pogodba s splošnimi pogoji zavarovanja, ki določa, v katerih primerih ne odgovarja oziroma kdaj zavarovanec izgubi zavarovalne pravice. Med drugim se zavarovalne pravice izgubijo, če voznik ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja tiste oziroma tistih kategorij, v katere spada vozilo, ki ga je vozil, razen, če je vozil vozilo kandidat za voznika motornih vozil ali skupine vozil pri učenju vožnje, ob upoštevanju vseh predpisov, ki urejajo tak pouk (2. točka prvega odstavka 6. člena Splošnih pogojev AO-PS 01/16 v povezavi s prvim odstavkom 5. člena Splošnih pogojev AO-PLUS-PS 01/16). Ker ne gre za zavarovanje odgovornosti delodajalca, ampak za vprašanje izgube zavarovalnih pravic iz naslova zavarovanja voznika za škodo zaradi telesnih poškodb, tožnik neutemeljeno uveljavlja, da je za utemeljenost zahtevka proti toženki pomembno, ali je D. d. o. o. ravnala protipravno.

8.Pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb postopka in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju zaradi razdružitve zahtevka zoper toženko od zahtevka zoper tožnikovega delodajalca, je neutemeljen. Sodišče prve stopnje je v skladu s tretjim odstavkom 300. člena ZPP postopek zoper toženko utemeljeno razdružilo, saj je bilo dejansko stanje glede njene odgovornosti dovolj raziskano. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da bi moralo odgovornost delodajalca in toženke presojati skupaj, ker drugače naj ne bi bilo mogoče ugotoviti, kdo je povzročitelj škode, zaradi česar naj bi bila onemogočena uporaba 186. člena OZ in pravica do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS. Toženka tožniku odgovarja na podlagi določil zavarovalne police in njenih splošnih pogojev. Ker je bilo nesporno, da tožnik ni imel vozniškega dovoljenja ustrezne kategorije za vožnjo spornega štirikolesnika, je izgubil zavarovalne pravice oziroma je odgovornost toženke izključena, zato tožnik neutemeljeno uveljavlja, da mu je onemogočeno dokazovanje solidarne odgovornosti toženke in delodajalca. Pritožbeni očitek o kršitvi 23. člena Ustave RS in 186. člena OZ je tako neutemeljen.

9.Ni podana niti očitana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče prve stopnje zaključilo, da dejansko stanje glede odgovornosti tožnikovega delodajalca še ni dovolj razjasnjeno, zoper toženko pa je zadeva zrela za odločitev. Za odločitev o odgovornosti tožnikovega delodajalca so pravno odločilna druga dejstva, ki še niso bila razjasnjena, vsa pravno relevantna dejstva v zvezi z odgovornostjo toženke po sklenjeni zavarovalni polici pa so že bila ugotovljena. Sodišče prve stopnje tako s svojim ravnanjem ni prejudiciralo odločitve o izključitvi zavarovalnega kritja, saj je za odločitev zoper toženko ugotovilo vsa pravno relevantna dejstva, zato je neutemeljen pavšalni očitek o kršitvi temeljnih načel pravne države in s tem 2. člena Ustave RS. Ker je zoper toženko sodišče prve stopnje odločilo s sodbo in ne delno sodbo, ni podana niti očitana kršitev iz 314. člena ZPP, katero pritožba uveljavlja zaradi zatrjevano pomanjkljivo ugotovljenega dejanskega stanja.

10.Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek o kršitvi pravice do izjave iz 22. člena Ustave RS zaradi zavrnitve dokaznega predloga z zaslišanjem A. A. Navedena priča je bila predlagana za zaslišanje v zvezi s poslovnim dogodkom, na katerem je prišlo do izposoje štirikolesnika, v kakšni povezavi sta bila tožnikov delodajalec in družba D., d. o. o., in kako je prišlo do izposoje štirikolesnika. Ta dejstva za presojo izgube zavarovalnih pravic niso bila pravno odločilna, zato je sodišče prve stopnje ta dokazni predlog utemeljeno zavrnilo kot nerelevanten.

11.Sodišče prve stopnje je pri presoji, ali je tožnik izgubil zavarovalne pravice na podlagi zavarovalne pogodbe, pravilno upoštevalo 5. člen Splošnih pogojev AO‑PLUS-PS 01/16 v povezavi s prvim odstavkom 6. člena Splošnih pogojev AO‑PS 01/16, ki med drugim določa, da zavarovanec in sozavarovane osebe izgubijo svoje pravice iz zavarovanja, če voznik ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja kategorije, v katero spada vozilo, ki ga je vozil. Tožnik ni imel vozniškega dovoljenja F kategorije, ki se je zahtevalo za vožnjo spornega štirikolesnika, zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je izgubil pravice iz zavarovanja voznika za škodo zaradi telesnih poškodb.

12.Pritožba neutemeljeno vztraja, da je podana izjema iz točke 1.a drugega odstavka 6. člena Splošnih pogojev AO-PS 01/16, na podlagi katere zavarovanec ne izgubi zavarovalnih pravic, če dokaže, da ni kriv, da ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja. Tožnik v razmerju do toženke kot zavarovalnice odgovornosti ne more prevaliti na drugo osebo z navajanjem, da naj bi oseba, ki mu je vozilo predala, zahtevala vozniško dovoljenje B kategorije, zaradi česar je bil v opravičljivi pravni zmoti. Od povprečno skrbnega voznika se pričakuje, da pred vožnjo vozila preveri, za katero kategorijo se zahteva vozniško dovoljenje. Samo dejstvo, da so vozila istega izgleda lahko različno kategorizirana, ne more vplivati na presojo skrbnosti, saj je bistveno le to, kako je vozilo kategorizirano. Na tožnikovo skrbnost posledično ne more vplivati okoliščina, da se je šele med sodnim postopkom seznanil, da je navedeni štirikolesnik kategoriziran kot traktor, kot tudi ne, da je do nesreče prišlo na zasebnem zemljišču. Splošni pogoji so jasni. Zavarovanec izgubi zavarovalne pravice, če nima vozniškega dovoljenja za kategorijo vozila, ki ga je vozil ob prometni nesreči, ne glede na to, ali gre za nesrečo na javni cesti ali zasebnem zemljišču.3 Na presojo dolžnosti toženke, da na podlagi zavarovalne pogodbe izplača tožniku kot vozniku odškodnino, ne vpliva niti očitana pomanjkljivost organizacije dogodka, na katerem si je tožnik izposodil štirikolesnik.

13.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, na podlagi česa je sklepalo, da tožnik, tako kot priča C. C., vsebine papirjev ob prevzemu štirikolesnika ni prebral, zato je bil pri prevzemu neskrben. O podobnem ravnanju tožnika je sklepalo na podlagi izpovedi C. C., da so bili vozniki vzhičeni, da so si lahko izposodili štirikolesnike, zato so brez branja izpolnili in podpisali dokumente. Iz izpodbijane sodbe tudi jasno izhaja, da se izpoved C. C., nanaša na listine, ki jih vozniki izpolnijo pred vožnjo.4 Tudi sicer pa za presojo, ali je tožnik izgubil zavarovalne pravice, izpoved C. C. ni pravno odločilna.

4Glede na Splošne pogoje AO-PLUS-OS 01/16 je prometna nesreča tako nesreča na javni cesti kot na nekategorizirani površini, v kateri je udeleženo vsaj eno premikajoče se motorno vozilo. 4 Priča je izpovedala, da je šlo za izjavo o vožnji na lastno odgovornost.