Jedro

Nepremičnina - garaža nima za redno uporabo potrebne potne zveze.

Določitev nujne poti je zato upravičena. Od denarnega nadomestila tečejo zakonite zamudne obresti od izdaje sodne odločbe do plačila.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v tretjem odstavku tako spremeni, da se glasi: "Predlagajoča stranka je dolžna plačati nasprotni stranki denarno nadomestilo za zasilno pot v znesku 64.689,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 8.3.1994 do plačila, vse v 15 dneh, da ne bo izvršbe." Sicer se pritožba zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo nujno pot iz parcele št. 564/4, ki je pripisana pri vl. št. 1355 k.o. L. kot gospodujočega zemljišča, last predlagateljev za vsakega do 1/3, preko parcele št. 561/3, ki je pripisana pri vl. št. 1400 k.o. L. kot služečega zemljišča, last nasprotnih udeležencev za vsakega do 1/2, do javne poti parc. št. 561/1 k.o. L. tako, da nujna pot teče ob severovzhodnem robu parc. št. 561/3 v obsegu in merah, kot je prikazano na skici, ki je sestavni del sklepa. Na skici je tisto zemljišče, ki je uporabljeno za nujno pot, pobarvano z rumeno barvo, medtem ko je na kraju samem nujna pot zakoličena s plinskimi cevmi dolžine 0,25 do 0,30 m v točkah, ki so navedene v skici. Zemljišče, ki je uporabljeno za nujno pot, meri 19,70 m2. Odločilo je tudi, da je predlagajoča stranka dolžna plačati nasprotni stranki odškodnino za nujno pot v znesku 64.689,00 SIT v 15 dneh pod izvršbo. Ugotovilo je, da nepremičnina predlagateljev nima ustrezne potne zveze in je zato nujno pot določilo.

Proti sklepu se pritožujeta nasprotna udeleženca zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve materialnega prava.

Predlagata razveljavitev sklepa in navajata: Odločba nima niti dejanske niti pravne podlage. Vedno je bil in je še mogoč dostop P. v njihovo hišo po javni poti parc. št. 561/1 in nato na njuno parcelo št. 564/4. Ta dostop je bil mogoč tudi do njune prve garaže na jugozahodni strani. Garaža, za potrebe katere je sedaj dovoljena nujna pot, je zgrajena brez pravne podlage. Ne glede na to pa je ob L. parceli vsaj dvometrski pas, last P., kar pomeni, da bi v navedeno nezakonito zgrajeno garažo P. lahko prišel tudi po svoji lastni zemlji. Da je bila garaža najprej zgrajena na jugozahodni strani P. stanovanjskega objekta, ve povedati priča M.B., kar izhaja iz njegove izjave, priložene pritožbi. Da je sporna garaža zgrajena nezakonito, izhaja iz lastne izjave P., ki jo je dal v pravdi II P ..... . Tedaj je izjavil, da je začel z gradnjo hiše leta 1977, gradnjo sporne garaže pa šele leta 1979, pri čemer je izjavil na vprašanje, kako si je predstavljal dostop do nove garaže, da mu je bilo pojasnjeno, da bo tu potekala cesta, ker bodo zemljišča razlaščena. Zemljišča pa niso bila razlaščena. P. bi moral, preden je začel graditi garažo, zagotoviti dostop. Ker si ga ni zagotovil, si ga sedaj ne more izsiliti na škodo soseda oziroma njegovega posestnega prednika, ki ga v upravnem postopku nikdar ni nihče nič vprašal. Ni dopustno izkoristiti sodnega postopka za pokritje protipravnega ravnanja. Iz skice sodnega izvedenca je celo razvidno, da si je P. za gradnjo greznice, ki jo je zgradil brez vsakega dovoljenja, poskušal celo prilastiti lastništvo nad L. parcelo.

Predlagatelja sta odgovorila na pritožbo. Predlagata zavrnitev pritožbe in predvsem poudarjata, da je situacija, do kakršne je prišlo, nastala zaradi tega, ker se sprejeti predpisi niso izvajali.

Pritožba je delno utemeljena.

Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje o vprašanju, ali gre predlagateljem nujna pot. V zvezi s tem je odločitev sodišča prve stopnje v dejanskem in pravnem pogledu pravilna. Pritožbeno sodišče sprejema razloge izpodbijanega sklepa o tem vprašanju in k tem razlogom glede na pritožbene trditve še dodaja: Postopek za dovolitev nujne poti ureja Zakon o nepravdnem postopku - ZNP - v čl. 140-149. Sodišče prve stopnje je postopek izvedlo po teh določbah. Postopek na prvi stopnji kaže, da nepremičnina predlagateljev - garaža - nima potrebne potne zveze z javnim omrežjem za redno uporabo (čl. 140/1 ZNP). Sodišče prve stopnje pa je upoštevalo tako potrebe zemljišča, ki pot potrebuje, kot tudi to, da je treba upoštevati, da se tuje zemljišče čim manj obremeni (čl. 143/2 ZNP). Trditve o prvi garaži, do katere naj bi bil svojčas mogoč dostop, so brezpredmetne in tudi brez podlage v spisu. Predmet določanja nujne poti je namreč dostop do garaže, ki je sedaj zgrajena in ki sedaj pot potrebuje. Zato je nepotrebno dopolnjevanje dokaznega postopka z zaslišanjem priče, ki jo pritožba predlaga v zvezi z gradnjo prvotne garaže. Tudi trditev o tem, da je garaža, za potrebe katere je z izpodbijanim sklepom določena nujna pot, zgrajena brez zakonite podlage, je neupoštevna in v nasprotju z ravnanjem same nasprotne stranke. Ta si je, kot kažejo podatki v spisu, dalj časa prizadevala, da bi dosegla obnovo postopka, v katerem je bila dovoljena gradnja omenjene garaže. Če bi bilo res, da je gradnja nezakonita, bi prizadevanje za obnovo postopka ne bilo potrebno. Tudi trditev, da bi predlagatelji lahko prišli do omenjene garaže po svojem zemljišču, je v nasprotju s podatki v spisu, pa tudi nasprotnika se s tem ugovorom v postopku nista nikoli branila. Iz podatkov v spisu in iz skice je namreč razvidno, da zatrjevano zemljišče predlagateljev ni zadostno za dostop. Zakaj je prišlo do situacije, ko garaža nima dostopa, pa je prvo sodišče obrazložilo - zazidalni načrt namreč ni bil do kraja realiziran. Tako je torej glede na vse povedano odločitev sodišča prve stopnje o zgoraj povedanem pravilna, ostale pritožbene trditve pa niso odločilnega pomena.

Po določbi drugega odst. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP - sodišče druge stopnje preizkusi sodbo prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odst. 354. čl. tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Te določbe se glede na določilo čl. 37. ZNP uporabljajo tudi v nepravdnem postopku.

Pri preizkusu sklepa v tem okviru je pritožbeno sodišče ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni napravilo nobene bistvene kršitve določb postopka, da pa je v zvezi z določitvijo denarnega nadomestila delno napačno uporabilo materialno pravo. V drugem odst. 145. čl. ZNP je med drugim določeno, da mora sklep o določitvi nujne poti obsegati tudi višino denarnega nadomestila. V tretjem odst. je določeno, da ko sodišče odloči o plačilu denarnega nadomestila, določi rok za plačilo, hkrati pa odloči tudi o plačilu obresti po obrestni meri, ki jo določa Zakon o obligacijskih razmerjih za zamudne obresti. Obresti tečejo od dneva izdaje sodne odločbe do plačila. Ker v izpodbijanem sklepu obresti niso bile določene, je bilo v tem delu treba sklep spremeniti tako, da od določenega zneska denarnega nadomestila tečejo zakonite zamudne obresti od izdaje sklepa dalje, to pa je od 8.3.1994. Odločitev pritožbenega sodišča o potrditvi sklepa je utemeljena na določilu čl. 368 ZPP, odločitev o spremembi pa na določilu čl. 373 tč. 4 ZPP, oboje pa v zvezi s čl. 37 ZNP.