25. 11. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A., d.o.o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 3. novembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cpg 201/2004 z dne 17. 2. 2005 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru št. Pg 320/2002 z dne 7. 4. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog ustavne pritožnice (v gospodarskem sporu tožeče stranke) za izdajo začasne odredbe, naj prva tožena stranka dopusti uporabo dela zemljiške površine 80 m2, s parcelno številko 1540/1 k.o. V., lociranega od konca zunanjih stebrov lokala A. v celotni dolžini lokala, in odločilo, da ne dopusti spremembe vrednosti spornega predmeta. Pritožnica je zoper odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe vložila pritožbo, ki jo je Višje sodišče zavrnilo.

2.Pritožnica navaja, da naj bi bili zaradi jasnih navedb sodišča prve stopnje o lastninski pravici na funkcionalnem zemljišču pred lokalom in o tem, da kupna pogodba z dne 31. 12. 1997 ne pomeni pravne podlage za pridobitev lastninske pravice na njem, razlogi Višjega sodišča "povsem deplasirani", pomenijo "sprenevedanje, kršitev materialnega in procesnega prava ter sodno samovoljo in arbitriranje v škodo pritožnice". Po njenem mnenju je jasno, da funkcionalno zemljišče deli usodo prometa s stavbo in da je s sklenitvijo kupne pogodbe po sili zakona postala solastnica celotne parcelne št. 1504, ker gre za funkcionalno zemljišče. Sodišči pa naj bi v zvezi s tem izkrivljali dejstva in pravo, zato naj bi šlo za nepošteno sojenje in arbitriranje. Očitno naj bi bilo, da obe sodišči zanikata pridobitev lastninske pravice na funkcionalnem zemljišču na podlagi kupne pogodbe z dne 31. 12. 1997, čeprav naj bi tako iz sodne prakse kot tudi iz mnenja Inštituta za primerjalno pravo izhajalo, da je mnenje pritožnice pravilno. Zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

B.

3.V obravnavani zadevi je treba upoštevati, da je Višje sodišče zavrnitev pritožničinega predloga za izdajo začasne odredbe utemeljilo z dvema, med seboj neodvisnima razlogoma, torej tako, da bi za zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe zadoščal že en izmed teh razlogov. Po mnenju Višjega sodišča pritožnica ni izkazala, da je njena terjatev na izstavitev zemljiškoknjižne listine za sporni del zemljiške površine verjetna (prvi razlog) in da pritožnica ni zatrjevala povezave (koneksitete) med terjatvijo in predlagano začasno odredbo, kar je pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve (drugi razlog). Za uspeh ustavne pritožbe bi pritožnica morala izkazati, da sta oba razloga za zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe z vidika človekovih pravic nedopustna. Če bi se namreč izkazalo, da je vsaj eden od navedenih, med seboj neodvisnih razlogov, za sporno sodno odločitev ustavno dopusten, Ustavno sodišče te sodne odločbe ne bi smelo razveljaviti.

4.Pritožnica v ustavni pritožbi navaja le, zakaj naj bi bil z vidika človekovih pravic nedopusten prvi razlog za zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe. V zvezi z drugim razlogom pritožnica ne navaja ničesar. Njena povsem pavšalna trditev o razlogih Višjega sodišča pa za utemeljitev, zakaj naj bi bil z vidika človekovih pravic nedopusten drugi razlog za zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe, ne zadošča.

5.Ker z izpodbijanima sklepoma očitno ni bila kršena pravica iz 22. člena Ustave, kot jo zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić