Jedro

Toženka ni izpolnila svoje obveznosti, dogovorjene v najemni pogodbi (izročitev poslovnega prostora ob odprtju prodajnega centra), zato je tožnik po določbi drugega odstavka 289. člena OZ upravičen do povrnitve nastale in izkazane škode (izgubljenega dobička).

Izrek

Revizija se zavrne.

Pravdni stranki sami krijeta vsaka svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je vzelo na znanje umik tožbe v delu glede zakonskih zamudnih obresti za čas od 1. 4. 2005 do 31. 8. 2006 in v tem delu postopek ustavilo, s sodbo pa je odločilo, da je toženka dolžna tožniku plačati 10.384,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zoper sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne 29. 2. 2008. Zavrnilo pa je tudi pritožbo toženke zoper sodbo sodišča prve stopnje, katero je v izpodbijanem delu potrdilo.

3. Toženka je vložila revizijo zoper pravnomočno sodbo zaradi kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da prvostopenjsko sodišče ni v zadostni meri vestno in skrbno presodilo vseh izvedenih dokazov, pritožbeno sodišče pa je takšno presojo nekritično potrdilo. Da je revident izpolnil svojo pogodbeno obveznost izročitve poslovnega prostora izkazuje tudi okoliščina, da je M. d.n.o. na zahtevo revidenta opravil gradbena dela na objektu, ki so bila zaključena že 31. 5. 2005 ter katerih povračilo je tožnik zahteval tudi v pravdnem postopku, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Postojni. Prav tako je tožnik na glavni obravnavi dne 18. 10. 2007 v spis vložil račune M. s.p., izjavo o opravljenih gradbenih delih na objektu, ter izpovedal, da je v spornem poslovnem prostoru položil keramiko in ga primerno uredil. Iz najemne pogodbe pa tudi ne izhaja obveznost najemodajalca, da poslovne prostore ustrezno gradbeno dokonča ter pridobi uporabno dovoljenje. Ne strinja se s pojasnilom pritožbenega sodišča, da je v pritožbi priloženo uporabno dovoljenje predložil prepozno, vsled česar niso bila ugotovljena tista odločilna dejstva, ki vplivajo na predpostavke odškodninske odgovornosti kot tudi na višino izgubljenega dobička. Najemna pogodba tudi ni izpolnjevala zakonskih pogojev o obličnosti ter vsebini, sodišči pa bi morali ustrezno upoštevati tudi dejstvo, da se je tožnik 27. 5. 2005 zaposlil. Revident načenja tudi vprašanje svoje pasivne legitimacije, pravilnosti sprejema poslovnega načrta ter ponovno poudarja, da niso podane vse predpostavke njegove odškodninske odgovornosti. Meni tudi, da sta sodišči vsebino najemne pogodbe napačno povzeli. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo obravnavanje.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Tožnik je v tej pravdi zahteval povračilo škode, ki mu je nastala zaradi kršitve poslovne obveznosti toženca. Ker je bila najemna pogodba, zaradi kršitve katere je tožniku nastala škoda, sklenjena s toženko, je revizijski očitek o pomanjkanju pasivne legitimacije tožene stranke neutemeljen.

7. V konkretnem primeru je relevantno naslednje dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in ki je prestalo pritožbeni preizkus (in na katerega je revizijsko sodišče na podlagi tretjega odstavka 370. člena ZPP vezano): Pravdni stranki sta 10. 1. 2005 sklenili najemno pogodbo za poslovni prostor – delavnico za opravljanje storitve pranja vozil; v pogodbi je navedeno, da toženka kot najemodajalec izroči poslovni prostor v III. gradbeni fazi; da se pogodba uporablja od uradnega odprtja prodajnega centra P. v P.; da tožnik ni pričel poslovati, čeprav je registriral dejavnost in nabavil vso potrebno opremo; da je utrpel izgubo dobička za obdobje od februarja 2006 do avgusta 2006, ocenjenega na podlagi podatkov iz dosedanjega poslovanja A. na drugi, slabši lokaciji; da je bila toženka v zamudi z izpolnitvijo svoje pogodbene obveznosti s februarjem 2006 glede na to, da je takrat pričela poslovati v prodajnem centru P. Nedovoljene so zato vse tiste revizijske navedbe, ki tako ugotovljeno dejansko stanje spodbijajo ali relativizirajo (da je toženka svojo pogodbeno obveznost izpolnila, o neveljavnosti najemne pogodbe, o višini izgubljenega dobička, o pravilnosti vsebine poslovnega načrta). Najemna pogodba je veljavna, saj iz prvega člena izhaja predmet pogodbe, predvideno pa je bilo tudi plačilo najemnine (2. člen), katere višina je določljiva.

8. Glede na to, da toženka na tožbo ni odgovorila, udeležila pa se ni niti naroka za glavno obravnavo, je pravilen zaključek pritožbenega sodišča, da so bile vse navedbe (in predloženi dokazi) toženke izven okvirov ugotovljenega dejanskega stanja, prepozne (337. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

9. Prav tako niso podane kršitve določb ZPP, pod preobleko katerih revidentka izpodbija dejanske ugotovitve. Sodišče se je ob odsotnosti prerekanja toženke pri ugotavljanju izgubljenega dobička pravilno oprlo na dokaz, predložen s strani tožnika. Ta je namreč izgubljeni dobiček iz dejavnosti, ki je še ni opravljal, dokazoval s poslovnim načrtom drugega, primerljivega podjetja na slabši lokaciji.

10. Toženka ni izpolnila svoje obveznosti, dogovorjene v najemni pogodbi (izročitev poslovnega prostora ob odprtju prodajnega centra), zato je tožnik po določbi drugega odstavka 289. člena Obligacijskega zakonika upravičen do povrnitve nastale in izkazane škode (izgubljenega dobička).

11. Ker zatrjevani revizijski razlogi niso podani in ker je bilo materialno pravo uporabljeno pravilno, je revizijsko sodišče toženkino revizijo v skladu z določbo 378. člena ZPP zavrnilo.

12. Odločitev o stroških temelji na 155., 154. in 165. členu ZPP.