Jedro

Pri ugotovitvi potrebnega obsega razlastitve za dosego javne koristi je potrebno pretehtati tudi možnost (le) omejitve lastninske pravice po čl. 28 ZSZ.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, ki se nanaša na odvzem lastninske pravice na parc. št. ... k.o. V., (ki je nastala po delitvi parc. št. ... k.o. V.) v izmeri 60 m2 v korist predlagateljice, nadalje glede izročitve te nepremičnine v posest predlagateljici ter glede plačila odškodnine za to nepremičnino v znesku 710.460,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20.2.2006 dalje do plačila, razveljavi in v tem obsegu zadeva vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

V ostalem še izpodbijanem delu se pritožba nasprotne udeleženke zavrne in se v še izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu predlagateljice in sklenilo v korist predlagateljice nasprotni udeleženki odvzeti lastninsko pravico na parc. št. ... k.o. V. v izmeri 72 m2 in na parc. št. ... k.o. V., ki je nastala po delitvi parc. št. ... k.o. V., v izmeri 60 m2, nasprotni udeleženki je naložilo odvzeti nepremičnini izročiti v posest predlagateljici v roku 30 dni po plačilu odškodnine, predlagateljici pa je naložilo nasprotni udeleženki tudi plačilo odškodnine v višini 1,563.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20.2.2006 dalje do plačila, kot tudi stroške nasprotne udeleženke v višini 108.900,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa dalje do plačila.

Nasprotna udeleženka sklep pritožbeno izpodbija in trdi, da ji je bilo pri bivši parc. št. ... (op. po delitvi ...) k.o. V. odvzeto preveč in neutemeljeno, pri čemer pritožnica pri tem šteje del vrta v izmeri 8 m2, ki je po geometru na skici označena z zeleno barvo. Pritožnica poudarja, da se razlastitev lahko dovoli le v takšni meri, kot je nujno potrebno, da se zagotovi javna korist. Odvzem spornega dela vrta pa je glede na predviden potek parkirišča nepotreben, razlogi, ki jih navaja predstavnik predlagateljice V. pa so neargumentirani.

Predlagateljici ni jasno, zakaj morajo biti takšni odmiki za peš poti in ravno ob njeni hiši, njej sami pa vrt veliko pomeni.

Tudi odmerjena odškodnina ni ustrezna. Pri odmeri odškodnine bi moralo sodišče upoštevati tudi manjvrednost preostalega zemljišča zaradi motenj, ki bodo izvirale od parkirišča – hrupa in izpušnih plinov in ne le prisoditi odškodnino zgolj v višini tržne vrednosti odvzetega zemljišča. Pritožnica se težko sprijazni z odvzemom vrta, saj hoče imeti na stara leta mir in je nobena odškodnina ne more zadovoljiti, ugotovitev javne koristi pa je v tem primeru zanjo vprašljiva. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev sklepa.

Pritožba je delno utemeljena.

Iz vsebine pritožbe izhaja, da pritožnica odvzema lastninske pravice na parc. št. ... k.o. V. v izmeri 72 m2 ne izpodbija, pritožbene navedbe pa se nanašajo na odvzem lastninske pravice na parc. št. ... k.o. V. in nadalje tudi na odmerjeno odškodnino za obe po sklepu sodišča odvzeti parc. št. v skupni v višini 1,563.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20.2.2006 dalje do plačila.

Pritožnica trdi, da ji je bilo na bivši parc. št. ... (po delitvi ...) k.o. V. odvzeto preveč zemljišča, pri čemer izpostavlja 8 m2, označenih na skici izvedenca geodeta zeleno, s čimer pritožnica tako izpodbija obseg razlaščenega zemljišča, ki zadeva parc. št. ... k.o. V. in trdi, da je odvzem spornega dela vrta glede na predviden potek parkirišča nepotreben, razlogi, ki jih je navedel predstavnik predlagateljice, pa potrditvi pritožnice neargumentirani.

Sodišče prve stopnje je pri odločanju o razlastitvenem predlogu predlagateljice izhajalo iz pravilne materialnopravne podlage, ki jo predstavljajo v času vložitve predloga določila Zakona o stavbnih zemljiščih (ZSZ, Ur. l. RS, št. 44/97). Po izvedenem dokaznem postopku je zaključilo, da je razlastitev nepremičnin nasprotne udeleženke potrebna zaradi gradnje parkirišč, ki predstavljajo objekt javne infrastrukture, kar izhaja iz predloženega Odloka o zazidalnem načrtu za S. V., objavljenega v U. v. O. V. št. ... s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami, s čimer je izkazan temelj razlastitve po čl. 22/2 ZSZ. Potreben obseg razlastitve je sodišče prve stopnje ugotovilo na podlagi dopisa vodje Urada za okolje in prostor predlagateljice z dne 5.5.2004 ter na podlagi njegovega neposrednega zaslišanja in tako zaključilo, da predstavljata potreben obseg razlastitve poleg parc. št. ... (72 m2) še dela parc. št. ... v izmeri 50 m2 in 14 m2, nato pa je na podlagi elaborata parcelacije, napravljenega po izvedencu geodetu, iz katerega izhaja, da se je parc. št. ... delila na parc. št. ..., ki obsega garažo (34 m2), vrt (32 m2) ter stanovanjsko hišo (130 m2) ter dvorišče (54 m2) ter na parcelo št. 2670/4, ki obsega dvorišče v obsegu 46 m2 ter vrt izmere 14 m2, skupno torej 60 m2, zaključilo, da tudi parcela št. ... k.o. V., nastala po delitvi, v navedeni skupni izmeri predstavlja zemljišče, potrebno za razlastitev. Tako je odločilo nasprotni udeleženki v korist predlagateljice kot razlastitvene upravičenke odvzeti lastninsko pravico na parc. št. ... k.o. V. in parc. št. ... k.o. V. Pritrditi je pritožbi, da se razlastitev lahko dovoli in izvede le v obsegu, ki je nujno potreben za zagotovitev javne koristi. Po določilu čl. 18 ZSZ se lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičnini v javno korist lahko odvzame, ali pa tudi le omeji. Določilo čl. 19 ZSZ določa, da je razlastitev dopustna, če z zakonom določene javne koristi ni mogoče doseči na drug način. Določilo čl. 28 ZSZ pa določa pogoje in načine, kdaj in kako se lastninska pravica v javno korist lahko tudi (le) omeji in tako določa, da se lahko omeji z ustanovitvijo služnosti prehoda, prevoza ali gradnje objektov in omrežij javne infrastrukture, lahko se tudi le začasno omeji, če je to potrebno zaradi vzdrževanja objektov javne infrastrukture ali za izvedbo gradnje v javno korist. Obstoj javne koristi (gradnja parkirišč kot objekta javne infrastrukture) kot temelja razlastitve je sodišče prepričljivo obrazložilo. Odvzem lastninske pravice na že pred sodiščem prve stopnje, kot tudi na pritožbeni stopnji še spornem zemljišču, delu vrta, kot delu parc. št. ... k.o. V.pa je utemeljilo z zaključkom, da je razlastitev z odvzemom lastninske pravice na navedeni parc. št. v ugotovljenem obsegu nujno potrebna za samo izgradnjo predvidenega parkirišča in pešpoti ob njem, zabetoniranje robnikov, za ureditev brežine, prostora za komunalne vode. Ob zgoraj navedenih zakonskih določilih pa se takšna utemeljitev pokaže kot ne dovolj prepričljiva, saj sodišče v smislu že cit. določil čl. 18 in 19 ZSZ in s tem v zvezi zlasti tudi določila čl. 28 ZSZ glede na navedene razloge, s katerimi predlagateljica utemeljuje potrebnost odvzema lastninske pravice na spornem delu zemljišča in ji je pri tem sodišče v celoti sledilo, ni presojalo možnosti zagotovitve javne koristi že z ustrezno omejitvijo lastninske pravice na spornem zemljišču nasprotne udeleženke v smislu čl. 28 ZSZ. Za pravilno materialno pravno odločitev glede potrebnega obsega razlastitve nepremičnin izpodbijanega dela zemljišča bo potrebno presoditi tudi možnost zagotovitve javne koristi že (ali le) z omejitvijo lastninske pravice po čl. 28 ZSZ za sporni del zemljišča. Zato je pritožbi v tem delu ugoditi in sklep sodišča prve stopnje, ki se nanaša na odvzem lastninske pravice na parc. št. ... k.o. V. v izmeri 60 m2, ki predstavlja po elaboratu enotno parcelo, katere sestavni del je tudi sporni del vrta, vključno z izročitvijo v posest te nepremičnine predlagateljice in kot bo obrazloženo v nadaljevanju, tudi glede odškodnine za to parcelo, razveljaviti in v tem obsegu zadevo vrniti v novo odločanje (čl. 355 ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP).

Ni pa pritrditi pritožnici o neustrezno odmerjeni odškodnini za odvzeto zemljišče, ker sodišče ni upoštevalo manjvrednosti ostalega zemljišča zaradi motenj, ki bodo izvirale od parkirišča – hrupa in izpušnih plinov. Odškodnino je sodišče prve stopnje odmerilo na podlagi določila čl. 26 ZSZ na podlagi cenitve izvedenca gradbene stroke, višje odškodnine zaradi s strani nasprotne udeleženke zatrjevanega večjega hrupa pa ni prisodilo, ker je iz izpovedi pojasnitelja M. V. ugotovilo, da bo prišlo zaradi izgradnje parkirišč do večjega odmika glavne ceste od hiše nasprotne udeleženke, kot je to sedaj, zato povečanja emisij v smislu večjega hrupa v tem postopku ni ugotovilo.

Sodišče prve stopnje v razlastitvenem postopku ob odvzemu ali omejitvi lastninske pravice odloča o odškodnini za zemljišče, ki je predmet razlastitve (čl. 26 ZSZ), zato pritožbenim trditvam, da bi sodišče moralo pri odmeri odškodnine upoštevati tudi zatrjevano manjvrednost preostalega zemljišča zaradi le zatrjevanih bodočih motenj, ki bodo izvirale od parkirišča – hrupa in izpušnih plinov, ni pritrditi. Sodišče prve stopnje se je pri določitvi odškodnine utemeljeno oprlo na izvedensko mnenje izvedenca gradbene stroke, pri čemer tudi pritožnica ne prereka zaključka sodišča prve stopnje, da na izdelano izvedensko mnenje nobena od strank postopka ni imela pripomb.

Vendar pa je bilo potrebno, kot je zgoraj že obrazloženo, v posledici razveljavitve sklepa glede odvzema lastninske pravice na parc. št. ... k.o. Velenje v izmeri 60 m2 razveljaviti izpodbijani sklep poleg obveznosti izročitve v posest, ki se nanaša na navedeno parc. št., posledično tudi za del odškodnine, ki se nanaša na to parc. št.. Iz v sklepu povzetih ugotovitev izvedenca gradbene stroke, ki pritožbeno niso prerekane, izhaja, da je tržna cena za skupaj 132 m2 zemljišča, torej za obe parceli, ki so predmet razlastitve, 1,563.000,00 SIT, indikativna cena zemljišča za m2 pa predstavlja 11.841,00 SIT, tako matematični izračun pokaže, da odškodnina za parc. št. ... k.o. V. v izmeri 60 m2 predstavlja 710.460,00 SIT, za parc. št. ... k.o. V. v izmeri 72 m2, pri čemer odvzem lastninske pravice na slednji parceli pritožbeno ni izpodbijan in mu pritožnica tako pritožbeno ne nasprotuje, pa predstavlja znesek 852.552,00 SIT (710.460,00 SIT + 852,552 SIT = 1,563.000,00 SIT).

Tako je bilo sklep tudi v tretjem odstavku za prisojeno odškodnino v višini 710.460,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20.2.2006 dalje razveljaviti ter tudi v tem obsegu zadevo vrniti v novo sojenje sodišču prve stopnje. V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje upoštevaje že obrazloženo in upoštevaje materialnopravna določila čl. 18, 19 in 28 ZSZ ponovno odločiti o predlogu za razlastitev parc. št. ... k.o. V. ter posledično tudi o odškodnini za to parcelo.

V ostalem, kar se nanaša na še izpodbijano odškodnino v višini 852.552,00 SIT z zamudnimi obrestmi, pa je ob obrazloženem pritožbo zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (čl. 366 v zvezi s čl. 353 ZPP, vse v zvezi s čl. 37 ZNP).

V stroškovno odločitev pritožbeno sodišče kljub delni ugoditvi pritožbi glede na določilo čl. 104 ZNP in ob dejstvu, da stroškovna odločitev tudi ni posebej pritožbeno izpodbijana, ni poseglo. O eventuelnih nadaljnjih stroških postopka pa bo sodišče še odločilo skupaj s po razveljavitvi še sporno glavno stvarjo.