Jedro

V zakonu ni podlage, da bi se stroški pooblaščenca oškodovanca kot tožilca, ki jih je imel z vložitvijo (sicer utemeljene) pritožbe, izplačati iz proračunskih sredstev.

Izrek

I.Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II.Oškodovanca kot tožilca se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z uvodoma navedenim sklepom je Okrajno sodišče v Celju pod točko I izreka zavrnilo predlog pooblaščenca oškodovanca kot tožilca A. A. z dne 28. 11. 2022 za oprostitev plačila stroškov postopka, tj. povrnitve nagrade in potrebnih izdatkov zagovornika obdolženega B. B.. Pod točko II izreka je zavrnilo tudi predlog pooblaščenca oškodovanca kot tožilca z dne 28. 2. 2023 za povračilo stroškov vložene pritožbe z dne 4. 11. 2022.

2.Zoper točko II izreka sklepa je pooblaščenec vložil pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Predlagal je, da pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da predlogu oškodovanca kot tožilca za povračilo stroškov vložene pritožbe ugodi.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Neoporečna so pritožnikova izvajanja, da je sodišče prve stopnje s sklepom I K 39551/2018-165 z dne 26. 10. 2022 predlog pooblaščenca oškodovanca kot tožilca za oprostitev plačila sodne takse v višini 360,00 EUR, podredno za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse, zavrglo kot prepozen. Zoper sklep je pooblaščenec dne 4. 11. 2022 vložil pritožbo (red. št. 166), ki ji je Višje sodišče v Celju s sklepom II Kp 39551/2018-183 z dne 21. 12. 2022 kot utemeljeni ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. V tem postopku je sodišče prve stopnje predlog pooblaščenca vsebinsko obravnavalo in oškodovanca kot tožilca s sklepom I K 39551/2018-194 z dne 1. 2. 2023 oprostilo plačila navedene sodne takse. Pooblaščenec je nato dne 28. 2. 2023 vložil predlog (red. št. 197), naj se oškodovancu kot tožilcu povrnejo stroški v zvezi s pritožbo, s katero je njegov pooblaščenec uspel, tj. skladno z Odvetniško tarifo. V točki II izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje omenjeni predlog zavrnilo. Tak izrek je jasen in pritožniku ni moč pritrditi pri oceni, da naj bi bil nerazumljiv, s čimer je brez podlage nakazana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP).

5.Pritožnik neutemeljeno nasprotuje tudi nosilnim razlogom izpodbijanega sklepa (točka 11 obrazložitve), da ZKP kot temeljni procesni zakon ne daje nobene podlage, da bi se pooblaščencu, kot je razumeti, stroški za vložitev (resda utemeljene) pritožbe izplačali iz proračunskih sredstev. Pri odločitvi za vložitev pritožbe in plačilu za odvetnikovo delo gre za vprašanje pogodbenega oziroma pooblastilnega razmerja med pooblaščenim odvetnikom in oškodovancem kot tožilcem kot njegovim klientom, ne pa za vprašanje razmerja med procesnima udeležencema in sodiščem. Sodišče prve stopnje je še dodatno pojasnilo, da se stroški v kazenskem postopku ne odmerjajo glede na uspeh, temveč izključno na podlagi določil ZKP. Vse ključne razloge za izpodbijano odločitev je sodišče prve stopnje torej navedlo, zato ne drži pritožbena kritika, da sklep ni obrazložen glede odločilnih dejstev, bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP pa ne more biti podana. V stališču, da zakonska ureditev ne predvideva odločitve, kakršno pričakuje pritožnik, prav tako ni nič arbitrarnega. Ob dejstvu, da izpodbijani sklep vsebuje obrazložitev, ki je v ključnem delu ustrezna, za pravilnost in zakonitost sklepa nima pomena hkratno nespretno omenjanje določbe drugega odstavka 96. člena ZKP ter sklicevanje na pravnomočno oprostilno sodbo, zato pritožbena graja v tej smeri ni relevantna. Zakonska ureditev, s katero se pritožnik ne strinja in ji pripisuje nelogičnost, pa ne more biti predmet presoje pritožbenega sodišča. Pritožba navsezadnje sploh ne navede, iz katerih „določb ZKP“ (ali iz katerega koli drugega pravnega akta) naj bi izhajala podlaga za priznanje priglašenih stroškov, ki se kažejo kot sporni.

6.Po obrazloženem in ker niso podane kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je bila pritožba zavrnjena kot neutemeljena (tretji odstavek 402. člena ZKP).

7.Iz razlogov, ki jih je v sklepu I K 39551/2018-194 z dne 1. 2. 2023 pojasnilo že sodišče prve stopnje, je tudi pritožbeno sodišče oškodovanca kot tožilca, kljub temu, da njegov pooblaščenec s pritožbo ni uspel, oprostilo plačila sodne takse kot stroška tega pritožbenega postopka.

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 5, 95, 95/4, 95/5, 96, 96/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.