Jedro

Tožba s pozivom na odgovor in pravnim poukom o posledicah, če v roku na tožbo ne bo odgovorila, je bila toženi stranki pravilno vročena. Sodišče je lahko izdalo zamudno sodbo, ker je nadalje ugotovilo, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, utemeljenost zahtevka pa izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, dejstva pa niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predlagal tožnik.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki izplačati odpravnino v višini 3.151,52 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 4. 2016 do plačila v roku 15 dni pod izvršbo, v presežku glede odvoda davkov in prispevkov od prisojenega zneska odpravnine je zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 167,99 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper zamudno sodbo (pravilno: ugodilni del) se pritožuje tožena stranka zaradi bistvene kršitve pravdnega postopka in posledično napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi ter sodbo sodišča prve stopnje razveljavi oziroma jo posreduje sodišču prve stopnje z napotilom, da toženi stranki pravilno vroči tožbo v odgovor. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da je bila dne 13. 12. 2016 toženi stranki tožba pravilno vročena, saj ne pojasni, na podlagi katerega dejstva je sodišče ugotovilo, da je bila toženi stranki tožba pravilno vročena. Tožena stranka tožbe ni prejela in zato nanjo ni mogla odgovoriti. Poslovni naslov tožene stranke je A., pošta B., pogosto pa se dogaja, da se ji pošta, naslovljena na njen poslovni naslov vlaga v poštni nabiralnik C., pošta B., kjer ima sicer poslovni naslov D.D. s. p. V poštni nabiralnik C., pošta B. se vlagajo razne reklame (v velikem obsegu) in pošta, naslovljena na fizične osebe, ki živijo na tem naslovu, zato tožena stranka predvideva, da je bilo obvestilo, kot tudi tožba vržena v poštni nabiralnik na naslovu C., pošta B. in ne na naslovu A., pošta B., kjer je sedež tožene stranke, zato tožena stranka tožbe tudi ni prejela. Ker toženi stranki tožba ni bila vročena je podana bistvena kršitev pravdnega postopka, saj niso izpolnjeni pogoji, ki jih določa 318. člen ZPP za izdajo zamudne sodbe. Toženi stranki je bila tudi sodba naslovnega sodišča vročena tako, da ji je bila vržena v poštni nabiralnik, na naslovu C., pošta B. in je zgolj naključje, da jo je zakoniti zastopnik še v odprtem pritožbenem roku prejel. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del zamudne sodbe iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb postopka po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) in glede pravilne uporabe materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ni storilo, prav tako ne bistvene kršitve postopka, ki jih očita tožena stranka v pritožbi. Pravilno je uporabilo materialno pravo.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so bili za izdajo zamudne sodbe izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa prvi odstavek 318. člena ZPP. Tako je iz podatkov spisa razvidno, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena v odgovor.

6. Kadar tožena stranka v predpisanem roku ne odgovori na tožbo, sodišče izda zamudno sodbo, če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1) da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; 2) da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati; 3) da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi (sklepčnost); 4) da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih preloži tožeča stranka ali z dejstvi, ki so splošno znana (prvi odstavek 318. člena ZPP).

7. Tožena stranka v pritožbi trdi, da ji tožba ni bila vročena. Vendar iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi (list. št. 6) jasno izhaja, da je bila tožba vročena toženi stranki na naslovu E. d. o. o., A., pošta B. dne 13. 12. 2016. Da je bila pošta vročena naslovniku je potrdil prejemnik s podpisom. Tožba je bila toženi stranki vročena s pozivom, da v roku 30 dni nanjo odgovori in hkrati je bila opozorjena, da bo v primeru, če v postavljenem roku na tožbo ne bo odgovorila, ali če odgovor na tožbo ne bo obrazložen, sodišče izdalo zamudno sodbo, s katero bo tožbenemu zahtevku ugodilo. Tožena stranka ni odgovorila na tožbo, čeprav ji je bila tožba pravilno vročena 13. 12. 2016 in se je rok za odgovor na tožbo iztekel 12. 1. 2017. 8. Ne drži pritožbena trditev, da je tožba bila očitno vržena v poštni nabiralnik na naslovu C., pošta B., kjer je poslovni naslov D.D., s. p. Tako je šteti in ni dvoma, da je bila tožba s pozivom na odgovor in pravnim poukom o posledicah, če v roku na tožbo ne bo odgovorila, toženi stranki pravilno vročena.

9. Sodišče je lahko izdalo zamudno sodbo, ker je nadalje ugotovilo, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, utemeljenost zahtevka pa izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, dejstva pa niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predlagal tožnik. Sodišče je pravilno ugotovilo, da tožbeni zahtevek ne nasprotuje prisilnim predpisom niti moralnim pravilom, utemeljenost zahtevka, razen v zavrnilnem delu, pa izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi. Tožnik je svoje navedbe izkazal s pogodbo o zaposlitvi z dne 27. 5. 2005, dopisom tožene stranke z dne 3. 3. 2016, sporazumom o prenehanju pogodbe o zaposliti zaradi upokojitve, plačilnimi listi v času zaposlitve pri toženi stranki za mesec november in december 2015 ter januar 2016 in dopisom - poziv toženi stranki na plačilo odpravnine z dne 5. 8. 2016. 10. Postopek za izdajo zamudne sodbe je pismen postopek, v katerem se ne izvajajo dokazi in ne opravi obravnava. Sodišče vzame za dejansko podlago odločanje tiste okoliščine in dejstva, ki jih je navedel tožnik. To je bilo storjeno tudi v obravnavanem primeru. V tožbi so bila navedena vsa pravno relevantna dejstva, na podlagi katerih je sodišče ugotovilo utemeljenost zahtevka in ta dejstva tudi niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik. Pritožbeno sodišče še ugotavlja, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane zamudne sodbe, v okviru presoje sklepčnosti tožbe obrazložilo tudi materialno pravno podlago za odločitev o tožbenem zahtevku, zato so bili za podajo izpodbijane zamudne sodbe izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji.

11. Ob upoštevanju navedenega je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbe.