Jedro

Glede na to, da je tožnik upravičen do zagovornika po posebnem zakonu, to je po ZKP, je potrebno glede dodelitve BPP uporabiti določbe tega zakona in ne določbe ZBPP. Navedena zakonska ureditev v 70. členu namreč pomeni, da bo tožniku glede na zagroženo kazen storitve očitanega kaznivega dejanja v ponovljenem kazenskem postopku postavljen zagovornik po uradni dolžnosti, v kolikor si ne bo sam izbral in tudi pisno pooblastil drugega zagovornika.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo, št. Bpp 67/2012 z dne 16. 1. 2012, je tožena stranka odločila, da se prošnja prosilca (tožnika v tem sporu) za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju bpp) za zastopanje v kazenskem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, pod opr. št. I K 61829/2011, kot neutemeljena zavrne.

V obrazložitvi tožena stranka razlaga, da je prosilec dne 11. 1. 2012 vložil prošnjo za dodelitev bpp v kazenskem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod številko I K 61829/2011. Bpp želi v postopku zaradi kaznivega dejanja umora po razveljavljeni sodbi, kot izhaja iz priložene sodbe Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2011, številka I Ips 187/2007. Navaja določbo 3. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), določa, da je lahko bpp z zakonom drugače urejena, kot je urejena z ZBPP, če je glede na vrsto postopka in glede na oblike pravne pomoči to potrebno. Zakon o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v 70. členu določa, da mora imeti obdolženi zagovornika ob vročitvi obtožnice, če gre za kaznivo dejanje, za katerega je v zakonu predpisana kazen 8 let zapora ali hujša kazen (obvezna obramba). Če si obdolženi v primerih obvezne obrambe ne vzame zagovornika sam, mu ga predsednik sodišča postavi po uradni dolžnosti za nadaljnji potek kazenskega postopka do pravnomočnosti sodbe.

Iz sodbe z dne 13. 11. 2011 Vrhovnega sodišča v Ljubljani izhaja, da je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti prosilca (delno) in sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani III K 141/2004 z dne 3. 6. 2005, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 1240/2005 z dne 10. 2. 2006 in sodbo Vrhovnega sodišča RS Kp 6/2006 z dne 15. 11. 2006, med drugim tudi glede obsojenega D.D. (prosilca za bpp in tožnika v tem sporu), v odločbi o krivdi, določeni kazni, enotni kazni ter o stroških postopka, razveljavilo ter zadevo v tem delu vrnilo v ponovno sojenje Okrožnemu sodišču v Ljubljani. V ponovnem postopku bo moralo sodišče glede kaznivega dejanja na škodo A.A. skladno z merili odločanja o dokaznih predlogih, odločiti o predlogu obrambe z zaslišanjem osebe, ki je kriminalistu B.B. dala izjavo, zapisano na uradnem zaznamku listne številke 57 spisa, na način, ki zagotavlja ustavno skladno tehtanje interesov v obrambi in interesov osebe, ki je dala navedeno izjavo. Prosilcu se v tem postopku očita storitev kaznivega dejanja umora po 1. točki drugega odstavka 127. člena KZ v sostorilstvu, za katero je zagrožena kazen zapora najmanj 10 let ali zapor 30 let. V tem postopku bo sodišče v skladu z določilom tretjega odstavka 70. člena ZKP prosilcu po uradni dolžnosti postavilo zagovornika, če si prosilec ne bo vzel zagovornika sam in si s tem zagotovil obvezno obrambo. Upravičenec, ki ima pravico do bpp po posebnem zakonu (v tem primeru po ZKP), ne more te pravice v isti zadevi in za isto obliko pravne pomoči uveljavljati tudi po ZBPP.

Tožnik v tožbi uveljavlja tožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava, ter kršitev pravice do obrambe, ki jo v 29. členu zagotavlja Ustava RS, kršitev pravice do poštenega sojenja, ki ga zagotavlja v d.tč. 6. člena Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP) in v d.tč. 14. člena Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah. Navaja, da ZBPP v tretjem odstavku 3. člena določa: Upravičenec, ki mu je bila odobrena bpp po posebnem zakonu, ne more te pravice v isti zadevi in za isto obliko pravne pomoči uveljaviti po tem zakonu. Tožena stranka ni ugotavljala ali je bila tožniku v kazenskem postopku vodenim pred Okrožnim sodišče v Ljubljani, številka I K 61829/2011 po posebnem zakonu (ZKP) odobrena bpp za isto obliko pravne pomoči, kot jo je navedla v prošnji. Tretji odstavek 3. člena ZBPP jasno izključuje odobritev bpp v isti zadevi in za isto obliko pravne pomoči po določilu ZBPP, zgolj v primeru, ko je upravičencu že odobrena bpp po posebnem zakonu (v tem primeru po določilih ZKP), ne pa v primeru, ko bi mu lahko bila ta odobrena po posebnem zakonu (v tem primeru po določilih ZKP). V nadaljevanju podrobno navaja pet razlik med pravicami, ugodnostmi in dolžnostmi, ki jih ima upravičenec do zagovornika po uradni dolžnosti v kazenskem postopku po določilih ZKP za razliko od upravičenca, ki dobi zagovornika po določilih ZBPP.

Tožniku je znana odločba Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 333/2002 z dne 10. 10. 2002, v kateri je zavzeto stališče, da v kolikor je obtožencu v kazenskem postopku postavljen zagovornik po uradni dolžnosti, da ne more v isti zadevi uspešno uveljavljati isto obliko pravne pomoči. Iz te odločbe izhaja, da je zastopanje upravičenca v kazenskem postopku po določilih ZKP s postavitvijo zagovornika po uradni dolžnosti enako zastopanju upravičenca v kazenskem postopku s postavitvijo zagovornika po določilih ZBPP. Določba se izrecno ne naslanja na odločbo Vrhovnega sodišča RS, vendar iz nje, kot tudi druge na njej temelječe odločitve sodišč, vleče temelj za enačenje dodelitve bpp po določbah ZBPP v postavitvijo zagovornika po uradni dolžnosti po določilih ZKP. Tožnik bi tudi bil v slabšem položaju v razmerju z drugimi prosilci do bpp, ki imajo blažja kazniva dejanja, glede na to, da si ti lahko sami izberejo zagovornika.

Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in se tožniku odobri bpp za pravno svetovanje in zastopanje na prvi in drugi stopnji v kazenskem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, pod številko I K 61829/2011 od dneva vložitve prošnje dalje in za izvajalca bpp določi odvetnik C.C. iz … Predlaga tudi povrnitev stroškov v postopku v roku 15 dni, po tem roku pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

K točki I izreka: Tožba ni utemeljena.

ZBPP, ki je pravna podlaga za odločanje v obravnavanem primeru v tretjem odstavku 3. člena določa, da je lahko z zakonom brezplačna pravna pomoč drugače urejena, kot je urejena s tem zakonom, če je glede na vrsto postopka in glede na oblike pravne pomoči to potrebno. Upravičenec, ki mu je bila odobrena bpp po posebnem zakonu, ne more te pravice v isti zadevi in za isto obliko pravne pomoči uveljavljati po tem zakonu (tretji odstavek 3. člena ZBPP).

Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je bpp s posebnim zakonom, to je z ZKP drugače urejena kot z ZBPP in da je tožnik v predmetnem kazenskem postopku obdolženec zaradi kaznivega dejanja, za katerega je zagrožena zaporna kazen 8 let zapora ali hujša kazen, kar v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 70. člena ZKP pomeni, da je upravičen do obvezne obrambe po ZKP, v kolikor si zagovornika ne izbere sam. Pravilna je tudi ugotovitev tožene stranke, da je glede na to, da je tožnik upravičen do zagovornika po posebnem zakonu, to je po ZKP, potrebno glede dodelitve bpp uporabiti določbe ZKP in ne določbe ZBPP. Navedena zakonska določba v 70. členu ZKP namreč pomeni, da bo tožniku glede na zagroženo kazen storitve očitanega kaznivega dejanja, v ponovljenem kazenskem postopku, postavljen zagovornik po uradni dolžnosti, v kolikor si ne bo sam izbral in tudi pisno pooblastil drugega zagovornika. Glede na navedeno je tožena stranka uporabila določbo 3. člena tretjega odstavka ZBPP, ki določa, da upravičenec, ki mu je bila odobrena bpp po posebnem zakonu, ne more te pravice v isti zadevi in za isto obliko pravne pomoči uveljavljati po tem zakonu.

Sodišče tožniku dodatno pojasnjuje, da v primeru, ko je prosilec v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in je predpisana kazen več kot 8 let zapora, je namreč po ZKP predviden način, kako lahko obdolženec pride do strokovne bpp odvetnika, če je socialno ogrožen on oziroma njegova družina. Res je sicer, da obvezna obramba sama po sebi še ne pomeni, da je zagovornik za obdolženca postavljen po 70. členu ZKP brezplačen, vendar lahko sodišče kljub temu obdolženca oprosti plačila stroškov postopka, saj prvi odstavek 97. člena ZKP določa, da če je bil obdolžencu zagovornik postavljen, pa bi bilo ogroženo njegovo vzdrževanje in vzdrževanje oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati, če bi moral zagovorniku plačati nagrado in potrebne izdatke, se ti izplačajo iz proračunskih sredstev. Torej je tudi v ZKP predviden način, kako lahko socialno ogrožen obdolženec dobi bpp, čim pa je ta način določen v posebnem zakonu, je po mnenju sodišča izključena uporaba ZBPP.

Glede na navedeno, so tako neutemeljeni vsi tožbeni ugovori, ki se nanašajo na postavljene razlike med pravicami, ugodnostmi in dolžnostmi, ki jih ima upravičenec do zagovornika po uradni dolžnosti v kazenskem postopku po določilih ZKP, za razliko od upravičenca, ki dobi zagovornika po določilih ZBPP, kot tudi nadaljnji tožbeni ugovori, ki se nanašajo na kršitev pravice do obrambe po 29. členu Ustave RS, kršitev pravice do poštenega sojenja, kot jo opredeljuje d. točka 3 odstavek šest člena EKČP in d. tč. 3. odst. 14. člen MPDPP.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen.

K točki II izreka: Sodišče je zavrnilo zahtevo tožene stranke za povrnitev stroškov postopka po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.