Jedro

Po presoji sodišča je tožena stranka v obravnavani zadevi posegla zelo podrobno v vsebino sodnega varstva, ki je v teku, in se opredeljevala do tega, da glede na ugotovljeno dejansko stanje tožnik nima možnosti za uspeh. ZBPP pa toženi stranki ne daje pooblastila za podrobno vsebinsko presojo zadeve.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 33/2021 z dne 5. 2. 2021 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 285,00 EUR, povečane za 22 % DDV, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za postopek o prekršku pred Okrajnim sodiščem v Sevnici, in sicer za vložitev ugovora zoper sklep Okrajnega sodišča v Sevnici PR 2/2021 in za zastopanje pred sodiščem v tem postopku. Tožniku je bilo z navedenim sklepom začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Odrejeno mu je bilo tudi plačilo sodne takse. Očita se mu, da je vozil pod vplivom alkohola in povzročil prometno nesrečo. Tožnik je navedel, da je vozil sposojeni avto od brata. Po tem, ko je že trčil v vozilo pred seboj, je zaradi šoka zaradi uničenja bratovega vozila popil požirek alkohola. Zanika, da bi vozil pod vplivom alkohola, kar lahko potrdita A. A. in B. B. 2. Tožena stranka se pri svoji odločitvi sklicuje na prvi odstavek 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj. Tožena stranka navaja, da je bilo s sklepom Okrajnega sodišča v Sevnici tožniku začasno odvzeto vozniško dovoljenje in prepovedana nadaljnja vožnja motornega vozila. Odrejeno mu je bilo tudi plačilo sodne takse. Ker je bil v postopku policistov podan sum, da je užival alkoholne pijače, mu je bil odrejen preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal rezultat 0,63 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Ob upoštevanju mnenja Inštituta za sodno medicino Medicinske fakultete v Ljubljani pomeni, da je imel najmanj 0,58 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Tožnik se je pod zapisnik podpisal. Če bi držalo, da je naredil tožnik zgolj požirek, bi policist pripombe tožnika zagotovo navedel na zapisnik. Tožena stranka se pri tem sklicuje na spletno stran _Varna vožnja - Koliko lahko spijem_, iz katere izhaja, da je glede na raziskave WHO moč ugotoviti, da odrasel moški višine 180 cm in teže 80 kg lahko spije 0,9 dcl žgane pijače, da bi preizkus alkoholiziranosti pokazal 0,53 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Glede na to, da gre za odraslega moškega, po mnenju tožene stranke tožnik zagotovo ni spil samo enega požirka viskija. Tožena stranka zaključuje, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh, da bi dokazal, da ni vozil pod vplivom alkohola.

3. Tožnik v tožbi navaja, da če bi se čutil odgovornega, bi očitani prekršek priznal. Policistu je povedal, da je užival alkoholne pijače po nesreči, policist pa pripomb ni upošteval, zato je treba izvesti dokazni postopek in soočiti policista ter tožnika. Raziskave WHO, na katere se sklicuje tožena stranka, le-ta pred odločitvijo ni posredovala tožniku, da bi se lahko do tega opredelil in je bilo zato kršeno načelo zaslišanja stranke. O tem, ali so navedbe tožnika verjetne, lahko poda mnenje le izvedenec alkoholimetrične stroke, ki bo pri tem upošteval tudi vse osebne značilnosti tožnika ter njegovo zdravstveno stanje in pregledal njegov zdravstveni karton. Prav tako tožena stranka ni imela nobenih podatkov o višini, teži, zdravstvenem stanju tožnika ipd. Tožnik je v postopku pred Okrajnim sodiščem v Sevnici predlagal zaslišanje prič, ki bodo potrdile, da pred nesrečo ni užival alkoholnih pijač. Prav tako bo treba izvesti dokazni postopek pred prekrškovnim sodiščem, da se ugotovi pravilno dejansko stanje in opravi kontrola nad delom upravnih organov, zato pa tožnik potrebuje pomoč odvetnika. Tožnik predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponovni postopek, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

K točki I izreka:

5. Tožba je utemeljena.

6. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na prvi odstavek 24. člena ZBPP, ki določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, saj je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

7. Navedena zakonska podlaga organu za brezplačno pravno pomoč nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči zavrne. Pri tem gre predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka kot je na primer zamuda prekluzivnega roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. ZBPP v 24. členu daje organu za brezplačno pravno pomoč podlago, da zgolj v omejenem obsegu opravi tudi vsebinski preizkus zadeve.

8. Obseg oziroma meje tega preizkusa zakonodajalec opredeljuje s pravnim standardom očitne nerazumnosti, ki se po nadaljnjem zakonskem besedilu nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti ob uporabi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki so ponovno vezani na pojem „očitnosti“. S tem je zakonodajalec jasno določil meje oziroma obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za brezplačno pravno pomoč. Razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve brezplačne pravne pomoči na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.

9. Navedeno pomeni, da organ za brezplačno pravno pomoč nima podlage, da bi opravil podrobno vsebinsko analizo oziroma presojo odločitve, ki jo želi tožnik izpodbijati, onkraj standarda očitnosti. Ustavno skladna razlaga določb 24. člena ZBPP je po presoji sodišča mogoča le ob strogem upoštevanju že večkrat omenjenega temeljnega zakonskega standarda za presojo razumnih možnosti za uspeh, torej standarda očitnosti. Organ za brezplačno pravno pomoč s svojo presojo ne more poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z brezplačno pravno pomočjo. Enako stališče je sodišče zavzelo tudi v zadevi I U 1434/2019-5 z dne 17. 10. 2019. 10. Po presoji sodišča pa je tožena stranka v obravnavani zadevi posegla zelo podrobno v vsebino sodnega varstva, ki je v teku, in se opredeljevala do tega, da glede na ugotovljeno dejansko stanje tožnik nima možnosti za uspeh. Pri tem je tožnik v prekrškovnem postopku predlagal, naj se pred Okrajnim sodiščem v Sevnici izvede kompleksnejši dokazni postopek in predlagal, naj se v prekrškovnem postopku zasliši več prič in njega ter angažira izvedenca ustrezne stroke. Glede na to, da bi moralo Okrajno sodišče v Sevnici izvesti kompleksnejši dokazni postopek, ni mogoče v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči trditi, da je zadeva očitno nerazumna.

11. Glede na zgornje obrazložitve ZBPP torej toženi stranki ne daje pooblastila za podrobno vsebinsko presojo zadeve. Zato za zavrnitev dodelitve brezplačne pravne pomoči iz razlogov po 24. členu ZBPP ne zadostuje, da se organ za brezplačno pravno pomoč strinja z odločitvijo, ki jo želi prosilec za brezplačno pravno pomoč izpodbijati.

12. V navedeni zadevi po presoji sodišča ni podana očitna nerazumnost zadeve glede na stališča, predstavljena v tej sodbi.

13. Glede na zgoraj navedeno je po presoji sodišča tožena stranka napačno uporabila določilo 24. člena ZBPP. Zato je sodišče odločbo odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je bil napačno uporabljen materialni zakon. Ker je sodišče odločbo odpravilo zaradi napačne uporabe materialnega prava, se do vseh tožbenih navedb ni opredeljevalo.

14. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave na nejavni seji, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom. V takih primerih pa ima sodišče na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 izrecno pooblastilo, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave.

K točki II izreka:

15. Ker je sodišče tožbi ugodilo in je tožnik zahteval povrnitev stroškov postopka ter je izpodbijani akt odpravilo, je prisodilo, da mora tožena stranka tožniku skladno z določilom tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 povrniti stroške postopka. V skladu z navedenim določilom se tožniku v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Določilo drugega odstavka 3. člena Pravilnika določa, da če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR.