Jedro

Med dedinjama ni sporno, da garaža v garažni hiši na parc. št. 220/1, k.o. X., sodi v zapuščino po pokojnem (čeprav nepremičnina ni vpisana na njegovo ime). Gre za razpolaganje s premoženjsko pravico, ki je izrazito dispozitivne narave. Zato ni ovire za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, pri čemer se bo lastninska pravica v korist dedinj(e) vknjižila šele po ureditvi zemljiškoknjižnega stanja na zapustnika.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dedinje, zapustnikove hčerke I. K., za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju glede garaže št. 16/8-72 (162) v garažni hiši B., ki stoji na parc. št. 220/1, k.o. X., ker je ugotovilo, da zapustnik ni vpisan kot lastnik te nepremičnine, upoštevaje domnevo, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo (11. člen Stvarnopravnega zakonika – SPZ). Poleg tega dedinja tudi ni izkazala, da bi zapustnik razpolagal z ustreznim pravnim naslovom za pridobitev lastninske pravice, saj razpolaga le s prepisom kupne pogodbe z dne 16. 8. 1972, ki pa ne vsebuje ustrezne intabulacijske klavzule, niti iz prepisa ni razvidno, ali je prodajalec svoj podpis na pogodbi overil. 2. Zoper sklep je dedinja vložila pravočasno pritožbo, brez pritožbenih razlogov in smiselno predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izdajo dodatnega sklepa o dedovanju dovoli. Pojasnjuje, da so bili dokumenti v zvezi z garažo izgubljeni, odvetnica ji je pojasnila, da brez dodatnega sklepa o dedovanju zadeve ne more urediti.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Namen zapuščinskega postopka je ureditev premoženjskih razmerij, nastalih s smrtjo določene osebe. Zapuščinski postopek je pretežno oficiozne narave, vendar načelo oficioznosti ni uveljavljeno v absolutnem smislu, temveč je dopolnjeno z načelom dispozitivnosti. Zato je razpolaganje strank tudi v zapuščinskem postopku mogoče, kolikor se nanaša na dele postopka, ki so v dispoziciji strank (1). Med dedinjama po zapustniku, vdovo J. P. in hčerko I. K., ni sporno, da garaža v garažni hiši na parc. št. 220/1, k.o. X., sodi v zapuščino po pokojnem (čeprav nepremičnina ni vpisana na njegovo ime). Gre za razpolaganje s premoženjsko pravico, ki je izrazito dispozitivne narave (2). Zato pritožbeno sodišče ne vidi ovire za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju (pri čemer se bo lastninska pravica v korist dedinj(e) vknjižila šele po ureditvi zemljiškoknjižnega stanja na zapustnika).

5. Z izdajo dodatnega sklepa o dedovanju zapuščinsko sodišče tudi ne bo kršilo materialnopravnih določil SPZ o domnevi lastninske pravice in načinih njene pridobitve, saj ta pravila glede na soglasje dedinj, da nepremičnina sodi v zapuščino po pokojnem, ne bodo podlaga odločitvi (3).

6. Glede na povedano, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom ZD). Pritožbeno sodišče dodatnega sklepa o dedovanju ni samo izdalo, saj bi s tem dedinjama odvzelo pravico do pritožbe, potrebno pa je tudi še oceniti vrednost dodatne zapuščine.

(1) Vesna Rijavec, Dedovanje, procesna ureditev, GV, Ljubljana, 1999, stran 152-158; sklep VS RS II Ips 239/2010. (2) Če bi med dedinjama nastal spor (bodisi o dejstvih bodisi o uporabi prava) glede vprašanja, ali to premoženje spada v zapuščino, bi moralo zapuščinsko sodišče obravnavo prekiniti in stranke napotiti na pravdo (1. točka 212. člena ZD). V tem sporu bi stranke lahko prosto razpolagale z zahtevki, saj bi to pomenilo razpolaganje s premoženjskimi pravicami, ki so izrazito dispozitivne narave (toženka bi zahtevek lahko pripoznala, dedinji bi lahko sklenili sodno poravnavo). Če bi pravdno sodišče v pravdi, sproženi med zapuščinskim postopkom, odločilo o vprašanju obsega zapuščine, bi bila ta odločitev za zapuščinsko sodišče zavezujoča. Iz tega sledi, da v primeru, ko stranke z zahtevkom lahko prosto razpolagajo v pravdnem postopku, ni ovir, da bi njihovega razpolaganja ne upoštevalo že zapuščinsko sodišče – primerjaj sklep VS RS II Ips 239/2010. (3) Primerjaj sklep VS RS II Ips 239/2010.