18. 3. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 27. februarja 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru št. Ks 755/2002 z dne 21. 11. 2002 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. K 423/99 z dne 5. 11. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče pritožniku za zagovarjanje obdolženca priznalo znesek 241.200 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pritožnikovo pritožbo je Okrožno sodišče v Mariboru kot neutemeljeno zavrnilo.

2.Sodišče naj bi zavestno napačno uporabilo zakon in odvetniško tarifo. Črtanje pripadajočih 50 % nagrade v primerih preložitev obravnav je po mnenju pritožnika nedopustno in v nasprotju s pozitivnim pravom, s čimer naj bi sodišče kršilo drugi odstavek 14. člena, 22. in 137. člen Ustave.

B.

3.Pritožnik uveljavlja nepravilno uporabo prava pri odločitvi o priznanih stroških zagovornika v kazenskem postopku. Ustavno sodišče je v svojih odločitvah o ustavnih pritožbah že večkrat poudarilo, da ni inštanca sodiščem, ki odločajo v kazenskem postopku in ni pristojno presojati pravilnosti ugotovitev dejanskega stanja ter uporabe materialnega in procesnega prava, samih po sebi. Po ustaljeni ustavnosodni presoji se Ustavno sodišče pri odločanju o ustavni pritožbi omeji na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem, pravnem stališču ali če je očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve (tako Ustavno sodišče že v sklepu št. Up-103/97 z dne 26. 2. 1998, OdlUS VII, 118). V presojo o obstoju zatrjevanih kršitev zakona se torej Ustavno sodišče spusti le, če bi šlo hkrati tudi za kršitev človekovih pravic. Pritožnik pa takšnih kršitev ne izkaže. Materialnopravno podlago za odmero potrebnih izdatkov in nagrade pritožniku kot zagovorniku predstavlja določba prvega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93 in nasl. - ZOdv), po kateri je odvetnik upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov, nastalih v zvezi z opravljenim delom po odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 7/95 in nasl. - OT).

Sodišče se je v sklepu št. K 423/99 z dne 5. 11. 2002 opredelilo do vsakega predloga pritožnika za povračilo stroškov.

Argumentirano je obrazložilo, zakaj je posamezne stroške priznalo in zakaj nekaterih priglašenih stroškov ni priznalo. Takšnemu stališču ni mogoče odreči razumne presoje. Tudi senat Okrožnega sodišča je obrazložil in utemeljil svojo odločitev v sklepu št.

Ks 755/2002 z dne 21. 11. 2002, zato očitno ne gre za kršitev 22. člena.

4.Ustava v 22. členu med drugim določa, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in drugim državnim organom. Navedena določba je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave. Eden od vidikov navedene pravice je tudi ta, da sodišče strank ne sme obravnavati neenakopravno s tem, da bi v posameznikovi zadevi odločilo drugače, kot sicer redno odloča v vsebinsko enakih primerih. Pritožnikove pavšalne navedbe, da je neenako obravnavan, to je, da naj bi sodišče v njegovem primeru odločilo drugače, kot sicer odloča sodišče v podobnih primerih, pri čemer pa tega z ničimer ne izkaže, ne utemeljujejo kršitve 22. člena Ustave

5.Zatrjevanje kršitve določbe 137. člena Ustave (Odvetništvo in notariat) ne predstavlja kršitve človekovih pravic in tako ni predmet ustavne pritožbe.

6.Ker zatrjevane kršitve človekovih pravic očitno niso podane, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer