Jedro

S pridobitvijo lastninske pravice na proizvodni napravi je novi lastnik legitimiran za vložitev zahteve za dodelitev podpore. Odločanje o utemeljenosti zahteve pa je predmet novega upravnega postopka, v katerem se ugotavlja izpolnjevanje vseh predpisanih pogojev iz tretjega odstavka 16. člena Uredbe o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Materialni predpis, prenosljivosti pravice do podpore ne dopušča. Gre za pravico na področju javnega prava, s katero ni mogoče prosto razpolagati, zato pogodbeni prenos pravice do podpore, kot bi ga želela tožeča stranka ni mogoč. V novem postopku začetem na podlagi vloge novega upravičenca se zato ugotavlja, ali gre za napravo, ki je nova ali pretežno nova ter starost proizvodne naprave, od katere je odvisen čas prejemanja podpore. Gre torej za novo odločitev o dodelitvi podpore na podlagi dejstev, ki se ugotavljajo po stanju v času odločanja o dodelitvi podpore, v novem postopku.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Agencija za energijo (v nadaljevanju tožena stranka), je kot pristojni organ na podlagi določb Energetskega zakona (v nadaljevanju EZ), na zahtevo tožeče stranke kot proizvajalca električne energije za dodelitev podpore električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, izdala odločbo s katero je; dodelila podporo kot finančno pomoč za tekoče poslovanje za električno energijo, proizvedeno v proizvodni napravi SE BRST Gojače, Črniče, proizvajalcu električne energije - tožeči stranki (točka 1. izreka); odločila je, da se proizvodna naprava iz 1. točke izreka uvršča med sončne elektrarne, ki kot energent izkorišča sončno energijo in s karakteristikami, ki so opredeljene v nadaljevanju (točka 2. izreka); podporo je dodelila za obdobje do vključno decembra 2026, ki začne teči z dnem začetka zagotavljanja podpore, določenim v pogodbi o zagotavljanju podpore (točka 3. izreka); sprememba načina zagotavljanja podpore se lahko zahteva najmanj po dveh letih, nadaljnje spremembe pa vsaka tri leta prejemanja podpore (točka 4. izreka); proizvajalec električne energije-tožeča stranka, je dolžna v primeru prejema kakršnihkoli pomoči za proizvodno napravo, ki se lahko šteje za subvencijo, takoj obvestiti toženo stranko. Tožena stranka bo ob prejemu obvestila o prejetju sredstev dopolnila 2. točko izreka odločbe (točka 5. izreka); v v postopku izdaje odločbe niso nastali posebni stroški (točka 6. izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je tožeča stranka v vlogi z dne 1. 10. 2014, dopolnjeni dne 21. 11. 2014 zaprosila za dodelitev podpore električni energiji, proizvedeni z obnovljenih virov, ki se izvaja kot finančna pomoč za tekoče poslovanje iz 2. alinee 6. odstavka 372. člena Energetskega zakona (v nadaljevanju EZ-1) in 2. alinee drugega odstavka 5. člena Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (v nadaljevanju Uredba), ki se na podlagi drugega odstavka 554. člena EZ-1 uporablja od uveljavitve novih podzakonskih predpisov. Ugotovila je, da ima proizvodna naprava veljavno deklaracijo ter da tožeča stranka za proizvodno napravo ni prejela drugih subvencij. Tožeča stranka je navedla vsa predpisana merilna in registrirna mesta, tako da so v skladu s tretjim odstavkom 16. člena Uredbe izpolnjeni vsi pogoji za dodelitev zaprošene podpore.

2. V zvezi z 2. točko izreka je ugotovila, da se proizvodna naprava uvršča v velikostni razred Mala iz 4. člena Uredbe ter v razred referenčnih stroškov, določenih v točki 3.1 Referenčni stroški fotovoltaičnih proizvodnih naprav, ki so postavljene na stavbah Velikostni razred proizvodne naprave Mala iz priloge I. Uredbe opredeljenih za leto 2011. Navedena uvrstitev proizvodne naprave je podlaga za določitev vrednosti podpore kot finančna pomoč za tekoče poslovanje in jo na osnovi šestega odstavka 8. člena Uredbe določi Center za podpore v pogodbi o zagotavljanju podpore. Proizvodna naprava izpolnjuje tudi predpisane zahteve glede merilnih mest za evidentiranje električne energije, ki bo upravičena do podpore po tej odločbi, kot to določa drugi odstavek 18. člena Uredbe.

3. V zvezi s 3. točko izreka ugotavlja, da se proizvodna naprava skladno s prvim in drugim odstavkom 9. člena Uredbe uvršča med pretežno nove proizvodne naprave, pri katerih se podpora zagotavlja do izteka 15 let od pričetka obratovanja proizvodne naprave, zato je bila podpora dodeljena za obdobje, kot izhaja iz 3. točke izreka. Skladno z drugim odstavkom 9. člena Uredbe šteje za določitev starosti proizvodne naprave začetek proizvodnje električne energije, to je 29. 12. 2012, to je datum opravljenega prvega priklopa na elektro energetsko omrežje sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. Zato je na podlagi prvega odstavka 9. člena Uredbe podporo dodelila za obdobje do vključno decembra 2026. Obdobje začne teči z dnem začetka zagotavljanja podpore določeni v pogodbi o zagotavljanju podpore, ki jo pod določilih petega odstavka 18. člena Uredbe skleneta Center za podpore in tožeča stranka na podlagi izpodbijane odločbe.

4. Vsebina 4. točke izreka temelji na sedmem odstavku 18. člena Uredbe, 5. točka izreka pa na določbah 15. člena Uredbe.

5. Tožeča stranka v tožbi povzema vsebino izpodbijane odločbe in zaključuje, da je bila tožena stranka seznanjena, da se je izpodbijana odločba izdajala zaradi spremembe proizvajalca, to je prehoda lastništva proizvodne naprave na tožečo stranko in ne zaradi kakršnihkoli drugih sprememb na sami proizvodni napravi. Proizvajalec prejema podporo izključno zaradi lastnosti naprave, kar neposredno potrjuje deveti odstavek 372. člena EZ-1, ki določa, da je podporo mogoče pridobiti le za neto proizvedeno električno energijo, za katero je predloženo veljavno potrdilo o izvoru, torej je pravica do podpore odvisna izključno od lastnosti naprave in ne od njenega lastnika. Upoštevaje četrti odstavek 16. člena Uredbe, tožena stranka v primeru sprememb lastništva proizvodne naprave, ne bi smela uporabljati določb Uredbe na način, da je izdala povsem novo odločbo s ponovnim ugotavljanjem med drugim tudi obdobja trajanja podpore, temveč bi morala zgolj spremeniti prvotno odločbo v delu, ki se nanaša na upravičenca, saj je bila tudi obveščena le o spremembi lastnika naprave. Novo vlogo za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore mora namreč upravičenec vložiti le v primeru prenehanja veljavnosti deklaracije za proizvodno napravo in pridobitve nove deklaracije za proizvodno napravo OVE. V primeru spremembe lastništva bi morala tožena stranka v odločbi dodeliti podporo od dneva spremembe lastništva dalje, s tem bi se proizvajalni napravi zagotovila kontinuiteta zagotavljanja podpore. Istočasna razveljavitev odločbe in izdaja nove odločbe zaradi postopka sklepanja pogodb o podpori namreč še ne pomeni tudi neprekinjenega zagotavljanja podpore. S takim delovanjem je tožena stranka posegla v že pridobljene pravice glede obravnavane proizvodne naprave. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka neutemeljeno posegla v obdobje trajanja podpore in ga brez pravne podlage omejila s fiksno določeno dobo izteka veljavnosti pravice do podpore z navedbo „do vključno decembra 2027“ (pravilno decembra 2026). Pričetek trajanja podpore pa je vezala na dan sklenitve pogodbe o zagotavljanju podpore. Proizvodna naprava je bila priklopljena na omrežje 29. 12. 2012, prvotni upravičenec pa je imel pravico do podpore do 30. 6. 2028. Pravica novega imetnika proizvodne naprave bi bila lahko omejena le v primeru 5. točke tretjega odstavka 16. člena Uredbe oziroma četrtega odstavka 9. člena Uredbe, tožena stranka pa tovrstnih omejitev ni ugotovila, zato ni razloga, da bi lahko kakorkoli posegla v pridobljene pravice. EZ-1 v tretjem odstavku 374. člena določa, da lahko tožena stranka po uradni dolžnosti izda odločbo s katero odpravi, razveljavi ali spremeni odločbo o dodelitvi podpore pod tam navedenimi pogoji, to je če se spremenjene okoliščine nanašajo na napravo, v primeru odsvojitve proizvodne naprave pa bi morala tožena stranka odločbo le spremeniti. Toženi stranki očita, da je z izpodbijano odločbo odstopila od svoje dosedanje prakse in s tem od veljavne zakonodaje (odločanje o pritožbi v zadevi A.A. d.o.o.) v enakem primeru.

6. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo spremeni tako, da se podpora dodeli za obdobje 151 mesecev ter da se referenčni stroški zvišajo za 15 %, podrejeno pa, da se izpodbijana odločba odpravi in zadeva vrne v ponoven postopek, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in ponovno navaja razloge za svojo odločitev ter sodišču predlaga, da tožbo zavrne. V odgovoru pojasnjuje, da mora novi lastnik zaradi varstva načela enakosti tako kot vsi ostali upravičenci vložiti novo vlogo za pridobitev podpore in ne more biti v boljšem položaju kot vsi ostali vlagatelji zahteve za podporo. Zaradi prodaje naprave nastopijo spremenjene okoliščine, zaradi katerih je tožena stranka dolžna v skladu s tretjim odstavkom 374. člena EZ-1 po uradni dolžnosti preklicati upravičenost do prejemanja podpore in v zadevi odločiti na podlagi nove vloge. Z izpodbijano odločbo ni posegla v pridobljene pravice, saj novi lastnik ni pridobil iz naslova prejemanja podpore še nobenih pravic.

8. Tožena stranka v 1. pripravljalni vlogi in drugih vlogah dodatno pojasnjuje svoja stališča in vztraja pri že navedenih tožbenih razlogih.

9. Tožena stranka pa v odgovorih na pripravljalne vloge vztraja pri navedbah iz odgovora na tožbo in prve pripravljalne vloge.

10. Tožba ni utemeljena.

11. Iz upravnega spisa in iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka z vlogo z dne 1. 10. 2014, dopolnjeno z vlogo, ki jo je prejela tožena stranka dne 21. 11. 2014, zaprosila za dodelitev podpore električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije, ki se izvaja kot finančna pomoč za tekoče poslovanje iz 2. alinee šestega odstavka 372. člena Energetskega zakona (v nadaljevanju EZ-1) in 2. alinee drugega odstavka 5. člena Uredbe o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljenih virov energije (v nadaljevanju Uredba). V zadevi ni sporno, da je tožena stranka s pravnomočno odločbo št. 136-05-0133/0139/2012/0289/2012-3 z dne 29. 10. 2014, razveljavila odločbo z dne 29. 6. 2012, s katero je bila dodeljena podpora prejšnjemu upravičencu razveljavljena. V zadevi pa tudi ni sporno, da je izpodbijana odločba o dodelitvi podpore tožeči stranki izdana na podlagi njene vloge za dodelitev podpore.

12. Po določbi prvega odstavka 374. člena EZ-1 se na zahtevo vlagatelja odloča o upravičenosti do podpore agencija v upravnem postopku. Aktivno legitimacijo za vložitev vloge do podpore ima ob izpolnjevanju pogojev za dodelitev, lastnik ali s soglasjem lastnika upravljalec proizvodne naprave-proizvajalec električne energije (zadnja alinea drugega odstavka 16. člena Uredbe). Odločba se izda z veljavnostno za določeni čas ob izpolnjevanju pogojev, s katerimi je pravica do podpore pogojena in preneha veljati s potekom tega časa. Gre torej za odločbo s katero je bila pravica do podpore ustanovljena in učinkuje od dneva, ko je bila izdana in vročena vlagatelju zahteve. S tem, ko je bila odločba o dodelitvi podpore električni energiji prejšnjemu upravičencu pravnomočno razveljavljena, je bila že sama po sebi onemogočena njena sprememba v delu, ki se nanaša na upravičenca, kakor zmotno v tožbi uveljavlja tožeča stranka.

13. Tožbeni ugovor tožeče stranke, da je kot novi upravičenec in singularni pravni naslednik pridobila tudi pravico do podpore, ki je bila z odločbo dodeljena prejšnjemu lastniku proizvodnje, tako po presoji sodišča ni utemeljeno. Sprememba odločbe na način, kot ga vtožuje tožeča stranka zakon ne omogoča. Po določbi tretjega odstavka 347. člena EZ, je odsvojitev proizvodne naprave podlaga, s katero lahko agencija po uradni dolžnosti ali na pobudo Centra za podpore, razveljavi odločbo o dodelitvi podpore, saj zaradi spremenjenih okoliščin prejemnik, to je bivši lastnik ni več upravičen do podpore. S pridobitvijo lastninske pravice na proizvodni napravi je tako novi lastnik legitimiran za vložitev zahteve za dodelitev podpore. Odločanje o utemeljenosti zahteve pa je predmet novega upravnega postopka, v katerem se ugotavlja izpolnjevanje vseh predpisanih pogojev iz tretjega odstavka 16. člena Uredbe. Materialni predpis, kot že navedeno, prenosljivosti pravice do podpore ne dopušča. Gre za pravico na področju javnega prava, s katero ni mogoče prosto razpolagati, zato pogodbeni prenos pravice do podpore, kot bi ga želela tožeča stranka ni mogoč. V novem postopku začetem na podlagi vloge novega upravičenca se zato ugotavlja, ali gre za napravo, ki je nova ali pretežno nova ter starost proizvodne naprave, od katere je odvisen čas prejemanja podpore. Gre torej za novo odločitev o dodelitvi podpore na podlagi dejstev, ki se ugotavljajo po stanju v času odločanja o dodelitvi podpore, v novem postopku. Tožbeni ugovor tožeče stranke, da se z izpodbijano odločbo skrajšuje trajanje podpore, ki je bila z razveljavljeno odločbo dodeljena prejšnjemu upravičencu in posegu v pridobljene pravice tako ni utemeljen.

14. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe nadalje izhaja, da je proizvodno napravo, za katero uveljavlja tožeča stranka upravičenost za podpore, šteti za pretežno novo proizvodno napravo v skladu z 2. členom Uredbe, ki določa, da je pretežno nova proizvodna naprava tista proizvodna naprava OVE, pri kateri od začetka proizvodnje električne energije do vložitve vloge za upravičenost do podpore ni minilo več kot 15 let. Po mnenju sodišča je tožena stranka pravilno uporabila določbo 9. člena Uredbe, ki v prvem odstavku določa, da se podpore zagotavljajo 15 let oziroma pri pretežno novih proizvodnih napravah OVE tudi krajši čas, ki pomeni razliko med 15-timi leti in dejansko starostjo proizvodne naprave OVE. Po tretjem odstavku istega člena se za določitev starosti naprave OVE, kot začetek proizvodnje električne energije v proizvodni napravi šteje datum izdaje uporabnega dovoljenja za obratovanje, oziroma, če gre za proizvodno napravo, za katero se ne izda uporabno dovoljenje, datum opravljenega prvega priklopa na elektro energetsko omrežje sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. V zadevi ni sporno, da je bila proizvodna naprava iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe priklopljena na distribucijsko omrežje 29. 12. 2011, kar izhaja iz 2. točke pogodbe št. 7/172615/1 o dostopu končnega odjemalca do distribucijskega omrežja, sklenjene 29. 12. 2011 med B.B. d.d. in C.C. d.o.o. Zato je po presoji sodišča tožeči stranki podpora utemeljeno dodeljena za obdobje do vključno decembra 2026. Zaradi navedenega so ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na obdobje prejemanja podpore kot finančno pomoč za tekoče poslovanje za električno energijo neutemeljeni. V ostalem delu se sodišče strinja z razlogi, s katerimi je svojo odločitev utemeljila tožena stranka in se nanje, da ne bi prišlo do ponavljanja sklicuje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

15. Ker so tožbeni ugovori po navedenem neutemeljeni, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti, ni našlo, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 16. O zadevi je sodišče odločalo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, saj okoliščine, ki so relevantne za odločitev v zadevi, niso sporne.

K točki II. izreka:

17. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka.