Jedro

Tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni utemeljena, saj je glede na to, da je postopek že pravnomočno končan, nerazumna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve in druge stopnje za zadevo št. III K 56424/2011 Okrajnega sodišča v Mariboru. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da je tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v predmetni zadevi nerazumna, zato je tožnikovo prošnjo kot neutemeljeno zavrnil (24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči - v nadaljevanju ZBPP). Organ za brezplačno pravno pomoč je namreč po pribavi spisa zgoraj navedene zadeve ugotovil, da je sodišče dne 2. 9. 2015 izdalo sodbo, s katero je razsodilo, da se zoper prosilca zavrne obtožba, da bi naj storil kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1. Sodba je postala pravnomočna dne 11. 9. 2014. 2. Brezplačna pravna pomoč po drugem odstavku 11. člena ZBPP zajema stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena. Glede na to prosilcu ni mogoče priznati brezplačne pravne pomoči za odvetniške stroške, ki so nastali pred dnevom vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Na osnovi tega organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da je tožnikova prošnja nerazumna, saj se je kazenski postopek št. III K 56424/2011 pravnomočno končal pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in tožniku po vložitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči niso nastali kakšni drugi stroški postopka. Po obrazloženem je organ za brezplačno pravno pomoč tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil. 3. Tožnik v vloženi tožbi navaja, da je socialno nezmožen plačevati odvetnika v postopkih zoper Zdenko Partlič, ki ga ponižuje in obtožuje zaradi njihovih dolgov, ki jih imajo na parcelah. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

7. Pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči določa ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena pravi, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Organ za brezplačno pravno pomoč torej ne ugotavlja samo finančnega položaja prosilca, ampak mu zakon nalaga, da ugotovi tudi obstoj drugih pogojev, določenih z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa 24. člen ZBPP. Po tem členu se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

8. Po presoji sodišča je organ za brezplačno pravno pomoč zgoraj navedena določila pravilno uporabil in ugotovil, da tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni utemeljena, saj je glede na to, da je postopek že pravnomočno končan, nerazumna (prvi odstavek 24. člena ZBPP). V prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči tožnik navaja, da le to potrebuje za zadevo III K 56424/2011 Okrajnega sodišča v Mariboru. Ta zadeva pa je pravnomočno zaključena in tožnik v tožbi temu ne nasprotuje. Kakšnih drugih okoliščin, ki bi upravičevale odobritev brezplačne pravne pomoči, pa tožnik ne navaja.

9. Tožnik tudi s tožbenimi navedbami pravilnosti takšne odločitve ne more izpodbiti. V tožbi navaja, da je socialno nezmožen plačevati odvetnika, kot je bilo že zgoraj pojasnjeno, pa mora organ za brezplačno pravno pomoč, razen premoženjskih razmer upoštevati tudi druge pogoje določene z zakonom, te pa opredeljuje 24. člen ZBPP. Ti pa po zgoraj obrazloženem v predmetni zadevi niso izpolnjeni.

10. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).