Jedro

Ključno vprašanje, ali je podana identiteta med nepremičnino, pri kateri je predlagan vpis in nepremičnino, navedeno v listinah, ki so podlaga za vpis.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor drugega udeleženca D. O. in potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice, s katerim je bila pri v uvodu navedeni nepremičnini dovoljena vknjižba lastninske pravice v njegovo korist. 2. Zoper ta sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje drug udeleženec D. O. po pooblaščencu. Zatrjuje, da predložene listine ne nudijo ustrezne podlage za vpis lastninske pravice nanj. Nepremičnina z ID znakom 779-42-102 oziroma parcela 756/1 k.o. P., pri kateri se je z izpodbijanim sklepom vknjižila lastninska pravica v njegovo korist, ni bila predmet zavarovanja po sklenjenih notarskih zapisih. Zavarovanje je bilo dano tako v Pogodbi za obročni kredit in Sporazumu o zavarovanju denarne terjatve SV-537/08 z dne 5.6.2008 kot tudi v Pogodbi za obročni kredit in Sporazumu o zavarovanju terjatve SV 1013/08 z dne 28.10.2008 z ustanovitvijo zastavne pravice na parceli 494/91 k.o. P.. Prav tako iz darilne pogodbe z dne 22.4.2004 izhaja, da je predmet darilne pogodbe nepremičnina 494/91 k.o. P.. Tudi zemljiškoknjižno dovolilo vsebuje navedbo parcelne št. 494/91 in ne nepremičnine z ID znakom 779-42-102 oziroma parcele št. 756/1 k.o. P.. Parcela 756/1 k.o. P. ni bila nikoli dana v zavarovanje in je v lasti pritožnika. Napačno je stališče sodišča, da je predlagatelj izkazal identiteto med oznako nepremičnine v listinah, ki so podlaga za vpis in oznako v zemljiškoknjižnem predlogu. Sklicuje se na 31. člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1). Nesporno predlagatelj ni izkazal identitete in tega tudi ni poskušal pojasniti. Nepremičnina, ki je navedena v predloženih listinah, ne obstaja, medtem ko nepremičnina, ki je navedena v predlogu za vpis, nikoli ni bila dana v zavarovanje. Zemljiškoknjižno dovolilo se nanaša na zemljiške parcele, zemljiškoknjižni predlog pa na posamezne dele stavbe. Sodišče je zmotno uporabilo določbe 148. in 149. člena ZZK-1. Pritožnik ni lastnik niti parcele 756/1 k.o. P., ampak je ob razpadu zunajzakonske skupnosti postala izključna lastnica te nepremičnine bivša zunajzakonska partnerka N. M.. Prav tako ni izkazana veriga pogodb, ki bi zadostila pogojem za vpis. Ni priložena listina, ki bi izkazovala prehod lastninske pravice z Občine P. na novega lastnika. Predlaga odpravo sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče (zemljiškoknjižna sodniška pomočnica) je dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist pritožnika na podlagi sklepa izvršilnega sodišča1, s katerim je izvršilno sodišče odločilo, da se na podlagi v njem navedenih listin dovoli vknjižba lastninske pravice v korist pritožnika. Pritožnik (dolžnik iz izvršilnega postopka), ki se s takim vpisom ni strinjal, je ugovarjal, da nepremičnina, pri kateri je predlagan vpis, ni bila predmet zavarovanja po sklenjenih notarskih zapisih, temveč je bila to parcela 494/91 k.o. P., ki je bila tudi predmet darilne pogodbe; da ni izkazana istovetnost nepremičnine; da pritožnik ni niti lastnik parcele 756/1 k.o. P., ker je ob razpadu zunajzakonske skupnosti postala lastnica njegova bivša zunajzakonska partnerka; da ni izkazana veriga pogodb in te trditve ponavlja tudi v pritožbi.

5. Po mnenju pritožbenega sodišča je za ta pritožbeni postopek ključno vprašanje, ali je podana identiteta med nepremičnino, pri kateri je predlagan vpis in nepremičnino, navedeno v listinah, ki so podlaga za vpis.

6. V izvršilnem postopku mora upnik, ki predlaga izvršbo na dolžnikovo nepremičnino, ki je v zemljiški knjigi vpisana na nekoga drugega, priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice, vpis se v takem primeru opravi po uradni dolžnosti. Vpis se opravi na podlagi listin, ki so po ZZK-1 podlaga za vpis in ob izpolnitvi pogojev, ki jih določa ZZK-1. Za vpis so torej pomembne listine, ki so navedene v sklepu izvršilnega sodišča, kar je sodišče upoštevalo pri reševanju ugovora. Upnik je v izvršilnem postopku predložil verigo pogodb, ki naj bi izkazovale lastništvo pritožnika (dolžnika iz izvršilnega postopka). V teh listinah nepremičnina ni označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. To je ugovarjal pritožnik, prvostopenjsko sodišče pa je njegove trditve zavrnilo z obrazložitvijo, da je po primerjavi razpoložljivih podatkov, predvsem z vpogledom v zgodovinski izpisek iz zemljiške knjige po stanju do 30.4.2011 in v javni vpoglednik GURS, s prepričanostjo, brez dvoma ugotovilo, da gre za isto nepremičnino. Pritožnik vztraja, da identiteta ni podana, na to pritožbeno trditev pa pritožbeno sodišče ne more odgovoriti, ker izpodbijana ugotovitev v sklepu ni ustrezno pojasnjena. V listinah, ki so podlaga za vpis, je nepremičnina (stanovanje) navedena opisno: stanovanje št. 2 v stanovanjski hiši v P. v skupni izmeri 70,86 m˛ (v pogodbi o prodaji z dne 19.2.1992). Iz nekaterih listin je razvidno še to, da stoji hiša, v kateri je to stanovanje, na parceli 494/91 k.o. P. (v darilni pogodbi). Prvostopenjsko sodišče ni pojasnilo, zakaj šteje, da gre brez dvoma za isto nepremičnino, kar bi, glede na ugovor dolžnika moralo storiti in je zato obrazložitev v tem delu pomanjkljiva in nezmožna preizkusa. Če je prvostopenjsko sodišče menilo, da v obravnavanem primeru ni podan noben dvom da gre za isto nepremičnino in je zato kljub temu, da nepremičnina ni označena tako kot veleva 31. člen ZZK-1, vknjižbo mogoče dovoliti, bi to moralo na konkreten način obrazložiti. Pritožbena trditev, da nepremičnina, pri kateri je predlagan vpis, ni bila predmet zavarovanja po notarskem sporazumu, je za zemljiškoknjižni postopek pravno nerelevantna.

7. Upoštevaje zgoraj navedene razloge je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo zaradi bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in drugim odstavkom 120. člena ZZK-1, sklep razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1), odločitev o pritožbenih stroških pa pridržalo za končno odločbo.

1 Sklep Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici In 14/2015 z dne 22.4.2015.