Jedro

Ob ugotovitvi, da oba starša prikrivata svoje dohodke in s tem dejanske zmožnosti za preživljanje njune deklice, je pritožbeno sodišče ocenilo, da pri porazdelitvi preživninskega bremena med starša ni moč spregledati, da so bile finančne zmožnosti predlagateljice do novembra 2024, ko je postala samostojna podjetnica, nižje od finančnih zmožnosti nasprotnega udeleženca (živela je v najemniškem stanovanju, za katerega je prejemala subvencijo najemnine, prejemala je socialno pomoč ter si kakšnih kreditnih zavez in investicij ni privoščila). Po drugi strani pa je nasprotni udeleženec očitno razpolagal z določenimi finančnimi prihodki (najmanj z najemnino), ki so mu omogočali investiranje v nakup avtomobila, nepremičnin ter kriptovalut in nakazovanje precej visokih denarnih zneskov različnim fizičnim osebam. Zgolj znesek obroka kredita, najetega za nakup nepremičnine, s katero si ni reševal svojega stanovanjskega vprašanja, saj v B. biva pri mami, predstavlja višji znesek od preživnine, ki jo je bil po sodni poravnavi dolžan plačevati za deklice. Brez težav je hkrati s kreditom odplačeval tudi leasing obroke za avto.

Poleg boljših finančnih zmožnosti nasprotnega udeleženca napram predlagateljičinim je v obravnavanem primeru bistvena še porazdelitev bremena vzgoje in oskrbe deklice med starša.

Preživnina ima prednost pred vsemi drugimi obveznostmi, celo pred lastnim preživljanjem.

Upoštevaje breme vzgoje in oskrbe deklice ter slabše finančne zmožnosti predlagateljice do časa, ko je postala samostojna podjetnica, predlagateljica utemeljeno zahteva, da nasprotni udeleženec za čas od 26. 4. 2022 do 30. 11. 2024 dekličine potrebe krije v večjem delu kot predlagateljica, in to v zahtevanem znesku 600 EUR. Za čas od decembra 2024 dalje, za katerega predlagateljica ni razkrila lastnih dohodkov, pa pritožbeno zavzemanje za določitev višje preživnine ni utemeljeno.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep pod IV. točko izreka delno spremeni v toliko, da je nasprotni udeleženec v 15 dneh na osebni račun predlagateljice dolžan plačati še razliko v času od 26. 4. 2022 do 30. 11. 2024 zapadlih preživninskih obrokov, in sicer:

-znesek 298,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 5. 2022 do plačila,

-znesek 298,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 6. 2022 do plačila,

-znesek 298,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 7. 2022 do plačila,

-znesek 298,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 8. 2022 do plačila,

-znesek 298,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 9. 2022 do plačila,

-znesek 298,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 10. 2022 do plačila,

-znesek 298,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 11. 2022 do plačila,

-znesek 298,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 12. 2022 do plačila,

-znesek 298,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 1. 2023 do plačila,

-znesek 267,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 2. 2023 do plačila,

-znesek 267,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 3. 2023 do plačila,

-znesek 267,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 4. 2023 do plačila,

-znesek 267,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 5. 2023 do plačila,

-znesek 267,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 6. 2023 do plačila,

-znesek 267,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 7. 2023 do plačila,

-znesek 267,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 8. 2023 do plačila,

-znesek 267,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 9. 2023 do plačila,

-znesek 267,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 10. 2023 do plačila,

-znesek 267,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 11. 2023 do plačila,

-znesek 267,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 12. 2023 do plačila,

-znesek 267,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 1. 2024 do plačila,

-znesek 253,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 2. 2024 do plačila,

-znesek 253,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 3. 2024 do plačila,

-znesek 253,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 4. 2024 do plačila,

-znesek 253,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 5. 2024 do plačila,

-znesek 253,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 6. 2024 do plačila,

-znesek 253,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 7. 2024 do plačila,

-znesek 253,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 8. 2024 do plačila,

-znesek 253,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 9. 2024 do plačila,

-znesek 253,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 10. 2024 do plačila,

-znesek 253,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. 11. 2024 do plačila.

II.V preostalem se pritožba zavrne in se v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu sklep potrdi.

III.Udeleženca krijeta vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Udeleženca sta starša mladoletne hčerke A. A., ki je bila v času izdaje izpodbijanega sklepa stara petnajst let.

2.Izpodbijani del uvodoma navedenega sklepa se nanaša na odločitev prvostopnega sodišča o zavrnitvi predlagateljičinega predloga, da se preživnina za deklico od vložitve predloga dalje zviša na 600 EUR (IV. točka izreka) ter da predlagateljica sama krije svoje stroške postopka in nosi sodno takso za postopek, ki se je začel z vložitvijo njenega predloga (V. točka izreka).

3.Predlagateljica v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge, torej bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi se zavzema za spremembo izpodbijane odločitve z naložitvijo plačevanja preživnine nasprotnemu udeležencu v višini 600 EUR mesečno od vložitve predloga dne 26. 4. 2022 dalje. Priglaša pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

4.Nasprotni udeleženec se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

5.Pritožba je delno utemeljena.

Dejanski okvir spora

Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednja odločilna dejstva, ki pritožbeno niti niso sporna:

-preživnina za deklico je bila v letu 2017 določena na podlagi sodne poravnave

-okoliščine, na podlagi katerih je bila preživnina določena, so se spremenile (pri deklici namesto vrtca osnovna šola, oče je začel delati v Švici in z deklico nima več nobenih stikov od februarja 2021 dalje);

-po uskladitvah preživnine z indeksom rasti življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji je od aprila 2022 oče za deklico plačeval preživnino v znesku 301,35 EUR mesečno, od 1. 2. 2023 dalje 332,39 EUR mesečno, od 1. 2. 2024 dalje 346,35 EUR mesečno ter od 1. 2. 2025 dalje 352,93 EUR mesečno;

-potrebe deklice znašajo 800 EUR mesečno

(strošek C. šole v tem znesku ni zajet, saj ga krije babica);

-predlagateljica je bila brezposelna vse do novembra 2024, ko je odprla s.p. za spletno prodajo in svetovanje. Prejemala je denarno socialno pomoč (od 1. 1. 2022 do 30. 6. 2022 v višini 308,54 EUR, od 1. 1. 2023 do 30. 6. 2023 v višini 323,66 EUR) in subvencijo najemnine (do 30. 11. 2023 v višini 153,43 EUR mesečno). Svojega dohodka od pričetka opravljanja dejavnosti samostojnega podjetništva dalje ni razkrila;

-sodišče je ugotovilo, da je predlagateljičino finančno stanje boljše od zatrjevanega (zatrjevala je, da prejema zgolj socialno pomoč, da jo preživlja partner, ki ji tudi omogoča višji življenjski standard). Takšno presojo je naredilo na podlagi pologov na predlagateljičin transakcijski račun v času do 18. 10. 2024 (558,66 EUR, 3.000 EUR, 200 EUR, 1.950 EUR), družinskih dopustov (letalske karte 3.000 EUR, križarjenje, načrtovanje počitnic na Tajskem v strošku 8.000 EUR), ocene vrednosti predlagateljičinega nakita (zlati uhani, zapestnica Pandora s šestimi amuleti) in ure (250 EUR) na naroku 16. 11. 2023, preživljanja prostega časa (karte za odbojko 170 EUR, koncert 400 EUR), mesečnega dohodka v višini 1.051,51 EUR v treh mesecih koncem leta 2024;

-nasprotni udeleženec, po poklicu tesar - izolater, je šel v Švico zaradi zaslužka. Od 20. 3. 2022 je bil v bolniškem staležu in je prejemal 80% dohodka. Delovno razmerje mu je prenehalo 30. 11. 2022, nato pa je bil v Švici v postopku ocene invalidnosti.

Zaradi zdravstvenih težav je bil začasno nezmožen za delo in fizičnih del ni mogel opravljati. Ob prijavi v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje dne 11. 11. 2025 ni izjavil, da je nezmožen za delo;

-sodišče tudi trditvam nasprotnega udeleženca o njegovem finančnem stanju ni sledilo (zatrjeval je, da tako v Švici kot v Sloveniji živi skromno, da nima prihodkov in da je zadolžen, v maju 2023 je zatrjeval, da ga trenutno preživlja mati). Takšen zaključek je sprejelo, ko je ugotovilo, da je pred prenehanjem delovnega razmerja v Švici v novembru 2022 prejel prihodek 3.719,60 CHF, da je v letu 2019 kupil avto Lotus, za katerega je do januarja 2023 plačeval leasing obrok v višini nekaj čez 600 CHF mesečno, da je v decembru 2020 kupil tri parcele v k.o. 0001

, za kar plačuje kredit v znesku 327,90 CHF mesečno, da je lastnik dveh parcel k.o. 0002, da je v juniju 2024 prejel kupnino v višini 24.000 EUR za parcelo v k.o. 0003, da je imetnik kriptovalut

, da je od 3.6.2024 do 5.6.2024 iz računa D. nakazoval različne zneske fizičnim osebam (338,43 EUR, 5.000 EUR, 6.500 EUR, 4.500 EUR, 5.500 EUR, 2.154 EUR, 2.166 EUR), s katerimi ni poplačeval svojih dolgov, da prejema najemnino za lokal

, da je imel v času od 28. 5. 2025 do 14. 8. 2025 na računih pri E. prilive (2.500 CHF, 2.500 CHF, 455,85 CHF, 20 CHF, 2.000 CHF, 400 CHF) ter da plačuje take vrste storitev, ki ne ustrezajo zatrjevanemu slabemu premoženjskemu stanju in zadolženosti.

Izhodišče za presojo

6.Materialnopravno izhodišče pritožbenih navedb, s katerimi se izpodbija določitev preživnine, je v prvem odstavku 183. člena, 189. členu ter 190. členu DZ.

Po teh določbah morajo starši preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Pri odmeri preživnine za otroka mora sodišče upoštevati korist otroka, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje njegovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb.

Presoja konkretnega primera

7.Ob ugotovitvi, da oba starša prikrivata svoje dohodke in s tem dejanske zmožnosti za preživljanje njune deklice, je pritožbeno sodišče ocenilo, da pri porazdelitvi preživninskega bremena med starša ni moč spregledati, da so bile finančne zmožnosti predlagateljice do novembra 2024, ko je postala samostojna podjetnica, nižje od finančnih zmožnosti nasprotnega udeleženca (živela je v najemniškem stanovanju, za katerega je prejemala subvencijo najemnine, prejemala je socialno pomoč ter si kakšnih kreditnih zavez in investicij ni privoščila). Po drugi strani pa je nasprotni udeleženec očitno razpolagal z določenimi finančnimi prihodki (najmanj z najemnino), ki so mu omogočali investiranje v nakup avtomobila, nepremičnin ter kriptovalut in nakazovanje precej visokih denarnih zneskov različnim fizičnim osebam. Zgolj znesek obroka kredita, najetega za nakup nepremičnine, s katero si ni reševal svojega stanovanjskega vprašanja, saj v B. biva pri mami, predstavlja višji znesek od preživnine, ki jo je bil po sodni poravnavi dolžan plačevati za deklice. Brez težav je hkrati s kreditom odplačeval tudi leasing obroke za avto.

8.Poleg boljših finančnih zmožnosti nasprotnega udeleženca napram predlagateljičinim pa je v obravnavanem primeru bistvena še porazdelitev bremena vzgoje in oskrbe deklice med starša. To breme je le na predlagateljici, saj nasprotni udeleženec z deklico nima niti več stikov ter z njo razen plačevanja preživnine nima prav nobene skrbi.

9.Že glede na denarne zneske, s katerimi je nasprotni udeleženec v letih od 2022, 2023 in 2024 razpolagal in ki so bili očitno uporabljeni tudi za investiranje in pridobivanje nadaljnjega kapitala, se tako izkaže za gotovo, da zmore nasprotni udeleženec za dekličino preživljanje prispevati višji znesek od določenega na podlagi sodne poravnave. Preživnina ima namreč prednost pred vsemi drugimi obveznostmi, celo pred lastnim preživljanjem.

10.Upoštevaje breme vzgoje in oskrbe deklice ter slabše finančne zmožnosti predlagateljice do časa, ko je postala samostojna podjetnica, predlagateljica tako utemeljeno zahteva, da nasprotni udeleženec za čas od 26. 4. 2022 do 30. 11. 2024 dekličine potrebe krije v večjem delu kot predlagateljica, in to v zahtevanem znesku 600 EUR. Za čas od decembra 2024 dalje, za katerega predlagateljica ni razkrila lastnih dohodkov, pa pritožbeno zavzemanje za določitev višje preživnine ni utemeljeno.

11.Nasprotni udeleženec je tako dolžan plačati še neplačano razliko mesečnih preživnin, in sicer za čas od maja 2022 do januarja 2023 po 298,65 (= 600 - 301,35) EUR, za čas od februarja 2023 do januarja 2024 po 267,61 (= 600 - 332,39) EUR ter za čas od februarja 2024 do novembra 2024 po 253,65 (= 600 - 346,35) EUR mesečno, in to skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude s plačilom vsake posamezne preživnine dalje (drugi odstavek 299. člena OZ ).

12.V postopkih za varstvo koristi otroka sodišče o stroških postopka odloči po prostem preudarku (101. člen ZNP-1 ). Kriterij za uporabo prostega preudarka so okoliščine primera vsake posamezne zadeve. Sodišče prve stopnje se je odločilo, da udeleženca krijeta vsak svoje stroške iz razloga, ker je postopek tekel v interesu obeh in njunega otroka. Izpostavljanje pritožbe, da predlagateljica ni povzročila dolgotrajnega dokazovanja in da je predlog morala vložiti zaradi zagotovitve dostojne preživnine za deklico, ne more napotovati na drugačno odločitev. Tudi predlagateljica je bila namreč tista, ki pozivu sodišča, da razkrije podatke o svojem finančnem stanju, ni sledila.

Sklepno

13.Delni ugoditvi pritožbi ter delni spremembi izpodbijanega sklepa je botrovala pravilna uporaba materialnega prava (3. točka 365. člena, 366. člen in peta alineja 358. člena ZPP ). Ker ostali pritožbeni razlogi niso podani, pa tudi ne kakšen od razlogov, na katere pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi uradoma, se je pritožba v ostalem delu izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo treba v tem delu zavrniti in sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen, 350. člen in 353. člen ZPP).

Glede pritožbenih stroškov

14.Ker je predlagateljica s pritožbo le deloma uspela, pritožbeni uspeh ne predstavlja kakšnega takega razloga, na podlagi katerega bi bilo moč stroške prevaliti na drugega udeleženca (tretji odstavek 165. člena ZPP in 101. člen ZNP-1).

-------------------------------

1S sodno poravnavo z dne 12. 4. 2017 je bila deklica zaupana v varstvo in vzgojo mami. Stiki med deklico in očetom so bili določeni na vsako sredo in vsak drugi vikend, oče pa se je za deklico zavezal plačevati mesečno preživnino v znesku 275 EUR.

2To izhaja tudi iz dopisa Centra za socialno delo B. - v spisu na list. št. 318.

3Sodišče je dekličine potrebe ocenjevalo na podlagi dokazov, ki so se nanašali na obdobje od vložitve predloga do izdaje izpodbijanega sklepa. Prvostopni ugotovitvi o znesku 800 EUR, potrebnem za pokritje dekličinih potreb, se tako nanašata tako na dan zaključka naroka (42. točka obrazložitve) kot na čas od vložitve predloga dalje (62. točka obrazložitve).

4Ni bilo ugotovljeno, ali ima morebiti iz tega naslova kakšen prejemek.

5Nasprotni udeleženec je pojasnil, da gre za "nepremičnino v tretji gradbeni fazi".

6Iz izpiska za račun D. je vidna menjava.

7Sodišče po ugotovitvi, da gre za delujoč vinski butik, ni sledilo trditvi nasprotnega udeleženca, da gre za majhen skladiščni prostor, ki ga brezplačno oddaja.

8Družinski zakonik (DZ), Uradni list RS, št. 15/17 in nasl.

9Obligacijski zakonik (OZ), Uradni list RS, št. 83/01 in nasl.

10Zakon nepravdnem postopku (ZNP-1), Uradni list RS, št. 16/2019.

11Zakon o pravdnem postopku (ZPP), Uradni list RS, št. 26/1999 in nasl., ki se v tem nepravdnem postopku uporablja na podlagi 42. člena ZNP-1.

Zveza: