Jedro

Ena izmed predpostavk za utemeljenost sodnega depozita je obstoj upniške zamude. V obravnavani zadevi je obstoj slednje odvisen od tega, ali je upniško dolžniško razmerje nastalo. Pravilna ugotovitev je, da je nastalo na podlagi odločbe skrbnika po ZLPZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Predlagateljica je podala predlog za položitev denarnega zneska v sodni depozit. Sodišče prve stopnje je predlogu ugodilo in predlagateljici dovolilo, da položi znesek 109.638,55 EUR v korist nasprotne udeleženke.

2. Proti sklepu vlaga pritožbo nasprotna udeleženka. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi ali pa samo odloči tako, da se predlog zavrne. Pritožba najprej povzema razloge izpodbijanega sklepa. V drugem delu pritožbe tem razlogom nasprotuje. Pritožba meni, da sodišče napačno razlaga obrazložitev Vrhovnega sodišča X Ips 742/2007. Vztraja pri tezi, da brez sklenjene pogodbe iz drugega odstavka 29. člena ZLPZ-1 (1), ni mogoče šteti, da v predmetni zadevi obstaja podlaga za izpolnitev obveznosti predlagateljice za plačilo delnic. Pritožba se sklicuje na tisti del navedene zakonske določbe, ki govori o tem, da prenos delnic in koristi ter plačilo stroškov uredita skrbnik in upravičenec s posebno pogodbo. Pritožnica navaja, da bi bila taka pogodba lahko sklenjena, ko bi se obe stranki uskladili glede vseh bistvenih sestavin pogodbe, vključno s ceno delnice. Takšna pogodba ni bila sklenjena. Meni tudi, da cena, ki je bila navedena v javnem pozivu ni postala del obligacijskega razmerja med strankama. Drugi del pritožbenih navedb pa napada odločitev sodišča o poteku prekluzivnega roka. S trditvami o prepozni vložitvi predloga za položitev denarnega zneska je nasprotna udeleženka želela poudariti, da tudi če bi bila podana pravna podlaga za plačilo zneska, bi bilo plačilo na dan vložitve predloga za sodni depozit prepozno.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje in sprejema pravilne razloge izpodbijanega sklepa.

6. Pogoji za sodni depozit so med drugim izpolnjeni, če je podana upniška zamuda (302. člena OZ (2)). Upniška zamuda nastopi, če upnik brez utemeljenega razloga noče sprejeti izpolnitve, ali jo s svojim ravnanjem prepreči. Med udeležencema ni sporno, da je predlagatelj kot dolžnik domnevnega pravnega razmerja nasprotnemu udeležencu kot upniku plačal kupnino za delnice dne 18.12.2009 ter da je ta denar nasprotna udeleženka zavrnila oziroma ga prenakazala.

7. Odločilno vprašanje zato je, ali je med njima sploh podano upniško-dolžniško pravno razmerje. Če je odgovor pritrdilen ter ni nobenega drugega utemeljenega razloga za odklonitev izpolnitve, potem je podana upniška zamuda, sicer pa ne.

8. Vrhovno sodišče je v odločbi pod opr. št. II Ips 383/2010 poudarilo, da se izpolnjenost pogojev za sodni depozit preverja hitro in na podlagi verjetnosti.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje tako tudi ravnalo. Strinja se z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da dolžniško upniško razmerje med obema udeležencema z vso verjetnostjo temelji na odločbi nasprotne udeleženke, št. Z/04-817/4-LP z dne 4.10.2004 (priloga A1). Stališče pritožnika, da takšnega razmerja ni, ker bi morala biti sklenjena še posebna pogodba, ni utemeljeno. Že sam zakon (29. člen ZLPZ-1) pove, da upravičenci s pravnomočnostjo odločbe skrbnika (to pa je prav prej navedena odločba), pridobijo terjatev. Prej navedena odločba je konkretizacija citiranega zakonskega pravila, na podlagi katere je torej predlagateljica pridobila terjatev za izročitev delnic, sama pa je postala zavezanka za plačilo kupnine. Res je, da tako ZLPZ-1 kot odločba nasprotne udeleženke govorita o tem, da se prenos delnic in plačilo kupnine uredi s posebno pogodbo. A celovita razlaga tako zakonskega besedila ZLPZ-1 kot na njem izdane odločbe nasprotne udeleženke nam pove, da zavezovalno (obligacijsko) razmerje nastane že s pravnomočnostjo odločbe. Z njo so v celoti določene tako pravice (zakon izrecno govori o terjatvi), kot obveznosti. Posebna pogodba, o kateri govorita ZLPZ-1 in odločba nasprotne udeleženke, torej ni ustreznica za pogodbo, ki vzpostavlja obligacijsko razmerje (zavezovalni posel), marveč je ustreznica za razpolagalni posel (torej za samo izpolnitev, ki je materialni pravni akt). V njem se določi le način izvedbe, pravice in dolžnosti (vključno s ceno), pa so bile določene že prej. Kupnina je bila opredeljena z merili in postopkom po 24. členu ZLPZ-1. 10. Ker je tako, pritožbeno sodišče soglaša, da je med udeležencema bilo vzpostavljeno dolžniško upniško razmerje. Predlagatelj je imel tako na eni strani terjatev do izročitve delnic, ob hkratni obveznosti, da plača kupnino. Nasprotni udeleženec torej ni imel utemeljenega razloga, da bi izpolnitev zavrnil oziroma jo preprečil. Zato je nastopila upniška zamuda (300. člen OZ).

11. Neutemeljen pa je tudi drugi pritožbeni očitek, s katerim nasprotni udeleženec smiselno gradi na tezi, da je terjatev zaradi preteka prekluzivnega roka prenehala. Predlagatelj je namreč kupnino plačal znotraj prekluzivnega roka. S tem je storil vse, kar je v njegovi moči, da bi se zavaroval pred ugasnitvijo svoje terjatve (torej svoje obligacijske pravice). Neutemeljeno vračilo kupnine, ki je v celoti v sferi nasprotnega udeleženca, zato ni moglo naknadno povzročiti ugasnitve terjatve (in s tem tudi pravice predlagatelja). Drugačno stališče bi pomenilo, da je nasprotni udeleženec predlagatelja izigral v njegovem pravnem položaju. Pravica do sodnega depozita zanesljivo ni trajna. A ker je predlagatelj svojo obveznost že izpolnil, mora veljati, da lahko svojo subsidiarno pravico do sodnega pologa uveljavlja v splošnem zastaralnem roku (346. člen OZ). To je tudi storil. Še več: predlog za sodni polog je vložil prej kot v enem mesecu.

12. Ker pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

(1) Zakon o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic (Ur. list RS, št. 44/2002 do Ur. list RS, št. 16/2003)

(2) Obligacijski zakonik (Ur. list RS, št. 83/2001 do Ur. list RS, št. 40/2007)