Jedro

Izpodbijana posamična upravna akta sta, zaradi že odpravljenih pravnih posledic negativne uskladitve tožničine starostne pokojnine, pravno neučinkujoča. Zato je potrebno tožbo v delu, ki se nanaša na odpravo odločb o negativni uskladitvi pokojnin zavreči (274. člen ZPP).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje: - v izpodbijani I. točki izreka razveljavi ter tožba v delu zahtevka, ki se nanaša na odpravo izpodbijanih odločb, zavrže; - v III. točki izreka pa spremeni tako, da trpi tožnica sama svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 1. 10. 2012 in iste opr. št. z dne 27. 8. 2012 (I. točka izreka). Zaradi umika tožbe v delu, ki se je nanašal na plačilo razlike pokojnine v skupnem znesku 1.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi je postopek ustavilo (II. točka izreka). Toženo stranko je hkrati zavezalo, da tožnici povrne stroške postopka v višini 248,02 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

Zoper I. in III. točko izreka cit. sodne odločbe se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da se I. točka izreka razveljavi in tožba zavrže, III. točka pa spremeni tako, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

S stališčem prvostopenjskega sodišča, da Zakon o odpravi pravnih posledic razveljavitve drugega, tretjega in četrtega odstavka 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ ureja le način odprave pravnih posledic na podlagi pravnomočnih odločb, ne velja pa za zavarovance, ki so zoper odločbe o negativni uskladitvi pokojnin uveljavljali sodno varstvo pravic, se ne strinja. Poudarja, da so s pravnomočno odločbo z dne 24. 6. 2013 odpravljene pravne posledice negativne uskladitve pokojnin, zato tožnica več nima pravnega interesa za odpravo izpodbijanih odločb, in bi moralo sodišče tožbo v tem delu zavreči. Pri tem se sklicuje na sodno prakso pritožbenega sodišča. V primeru, da bo pritožbi ugodeno in tožba v delu, ki se nanaša na odpravo izpodbijanih upravnih aktov zavržena, ne gre šteti, da je tožnica v socialnem sporu uspela in zato ne more biti upravičena niti do povračila stroškov postopka.

Pritožba je utemeljena.

Tožena stranka pravilno poudarja, da je v obravnavanem primeru prišlo do takšne procesne kršitve, ki vpliva na pravilnost in zakonitost izpodbijanega ugoditvenega dela sodbe v I. točki izreka in zmotne uporabe materialnih določb ZPP, ki urejajo povračilo stroškov postopka.

Pritožbeno sodišče je doslej že v številnih istovrstnih zadevah(1) zavzelo enotno stališče, da si tožniki, ki so sicer vložili izpodbojno tožbo zoper upravne akte o negativni uskladitvi pokojnin po ZUJF-u potem, ko so bile na podlagi Zakona o odpravi posledic razveljavitve 2., 3. in 4. odstavka 143. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Ur. l. RS, št. 47/2013; v nadaljevanju: ZOPRZUJF) s pravnomočnimi odločbami z dne 24. 6. 2013, odpravljene pravne posledice negativne uskladitve pokojnin, več ne morejo izboljšati pravnega položaja. S tem, ko je postala odločba z dne 24. 6. 2013 pravnomočna, sta namreč posamična upravna akta, izpodbijana v tem sodno socialnem sporu, izgubila vsakršen pravni učinek. Z vzpostavitvijo stanja, kakršno je bilo pred protiustavnim posegom v pokojninsko dajatev z negativno uskladitvijo pokojnin, dejansko več ni mogoče izkazovati pravnega interesa za izplačilo razlike v pokojnini, niti za akcesorno denarno terjatev iz naslova zakonskih zamudnih obrest. Na to nenazadnje zaradi umika tožbe v tem obsegu, kaže ustavitev postopka v II. točki izreka sodne odločbe, ki je že pravnomočna.

Enako velja za izpodbijana posamična upravna akta, ki sta zaradi že odpravljenih pravnih posledic negativne uskladitve tožničine starostne pokojnine, pravno popolnoma neučinkujoča. Prav iz slednjega razloga je bilo potrebno pritožbi tožene stranke ugoditi, sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka razveljaviti in tožbo v delu, ki se nanaša na odpravo odločb o negativni uskladitvi pokojnin z dne 1. 10. 2012 in 27. 8. 2012, v skladu s 351. členom v zvezi z 274. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju: ZPP) zavreči. Ob takšni pritožbeni rešitvi spora o glavni stvari, upoštevajoč tudi pravnomočno ustavljen postopek glede plačila razlike v pokojnini in zakonskih zamudnih obresti (II. točka izreka), seveda ni izpolnjen niti dejanski stan iz 1. odstavka 154. člena ZPP za ugoditveni stroškovni izrek izpodbijane sodne odločbe.

Če tudi pritožbeno sodišče ne bi poseglo v I. točko izreka in bi sodbo o odpravi posamičnih upravnih aktov ohranilo v veljavi, tožnica v predmetni zadevi ni z ničemer uspela. Za uspeh v sporu bi kvečjemu šlo, če še ne bi bilo vzpostavljeno stanje, kakršno je bilo pred t. i. negativno uskladitvijo pokojnin. Torej, če bi bile šele v tem sodno socialnem sporu odpravljene posledice protiustavno znižane pokojninske dajatve. Ker pa v obravnavani zadevi ni podano takšno dejansko stanje, niso izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 154. člena ZPP za pozitivno odločitev o priglašenih stroških postopka. Pritožbi tožene stranke je bilo zato potrebno tudi v tem delu ugoditi in III. točko izreka prvostopenjske sodne odločbe na podlagi 3. odstavka 365. člena ZPP spremeniti tako, da trpi tožnica sama svoje stroške, nastale z zastopanjem po kvalificirani pooblaščenki pred sodiščem prve stopnje.

(1) npr. Psp 484/2013, Psp 485/2013, Psp 523/2013, Psp 534/2014, Psp 561/2014.