Jedro

Postopek mediacije ni del sodnega postopka, zato stroški postopka mediacije niso sodni stroški in tudi ne stroški, potrebni za pravdo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se znesek 2.345,94 EUR nadomesti z zneskom 1.271,55 EUR; sicer se pritožba zavrne in sklep v preostalem izpodbijanem a nespremenjenem delu, potrdi.

II. Tožnica je dolžna toženki povrniti pritožbene pravdne stroške v znesku 73,50 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je toženka dolžna tožnici plačati stroške pravdnega postopka v znesku 2.345,94 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sklep je toženka vložila pravočasno pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep ustrezno spremeni, sicer pa naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je mediacijsko srečanje trajalo le 20 minut in je za takšno porabo časa priznati pooblaščenki tožnice 706,80 EUR nepošteno in nesorazmerno. Noben predpis ne določa, da se narok na mediaciji enači z narokom na glavni obravnavi. Naroka na glavni obravnavi ni bilo, toženka je zahtevek pripoznala še pred prvim razpisom naroka. Iz tega razloga je zgrešena tudi odmera višine sodne takse, tožnica je dolžna plačati le 1/3 sodne takse in bo 2/3 plačane sodne takse lahko zahtevala nazaj. Tudi povrnitev potnih stroškov je sodišče zmotno odmerilo. Razdalja v obe smeri med K. in N. je le 60 kilometrov, kar ob ceni kilometra 0,12 EUR znese 7,2 EUR. Nesorazmerna je tudi odmera pavšala v višini 20,00 EUR.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Konkretna pravda se je končala z izdajo sodbe na podlagi pripoznave, ki je bila izdana pred prvim narokom za glavno obravnavo. Pred tem je bil izveden tudi postopek mediacije. Sodišče prve stopnje je glede stroškov postopka izdalo poseben, izpodbijani sklep, odločitev pa temelji na določbi prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Sodišče je tožnici priznalo 765,70 EUR nagrade za postopek po tar. št. 3100 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT), 706,80 EUR nagrade za narok po tar. št. 3102 ZOdvT – mediacija, 20,00 EUR pavšalnega zneska za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po tar. št. 6002 ZOdvT, 400,00 EUR sodne takse in 30,40 EUR na račun potnih stroškov odvetnice tožnice za narok mediacije po tar. št. 6007 ZOdvT. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odmera delno materialno pravno napačna. Postopek mediacije ni del sodnega postopka in zato ni mogoče stranki naložiti, da krije stroške tega postopka nasprotne stranke v primeru, ko izgubi v sodnem postopku, saj ne gre za sodne stroške in ne za stroške potrebne za pravdo. Napačno je zato sodišče prve stopnje tožnici priznalo 706,80 EUR nagrade za narok v mediacijskem postopku in potne stroške odvetnice tožnice za prihod na narok v tem postopku. Poleg tega drži pritožbena navedba, da je v konkretnem primeru, ko se je postopek končal s sodbo na podlagi pripoznave izdano pred prvim narokom za glavno obravnavo, tožnica dolžna plačati le 1/3 takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, kot to določa tar. št. 1112 taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1). V konkretnem primeru je znašala taksa 939,00 EUR, tožnica pa je glede na povedano dolžna plačati le 1/3 te takse, torej 313,00 EUR sodne takse, sodišče prve stopnje pa ji je z izpodbijanem priznalo znesek sodne takse v višini 400,00 EUR. Neutemeljena pa je pritožba glede povrnitve pavšalnega zneska za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20,00 EUR. Takšen strošek tožnici nedvomno pripada.

6. Toženka je tako tožnici dolžna povrniti 765,70 EUR nagrade za postopek, 20,00 EUR pavšalnega zneska za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev, skupaj 785, 70 EUR, z 22 % DDV 172,85 EUR, 958,55 EUR. Skupaj s sodno takso 313,00 EUR je to 1.271,55 EUR.

7. V gornjem obsegu je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep ustrezno spremenilo, sicer pa pritožbo zavrnilo in sklep o preostalem izpodbijanem a nespremenjenem delu, potrdilo (3. in 2. točka 365. člena ZPP).

8. Ker je toženka s pritožbo propadla le s sorazmerno majhnim delom, je pritožbeno sodišče odločilo, da je ji je tožnica dolžna povrniti vse stroške pritožbenega postopka (tretji odstavek 154. člena ZPP). Toženki je dolžna povrniti 72,00 EUR takse za pritožbeni postopek in 1,5 EUR iz naslova poštnine, skupaj 73,50 EUR pritožbenih stroškov.