Jedro

Če dolžnik trdi v ugovoru, ki je bil vložen po izteku 8-dnevnega roka, da je terjatev ali njen del plačal potem, ko je postal sklep o izvršbi pravnomočen, je to ugovor, ki ga je mogoče vložiti po izteku roka. Izvršbo, ki se vodi po določbah čl. 251a do 251f ZIP, je mogoče odložiti, če je vložen predlog za razveljavitev sporazuma.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep pod točko 1. razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču v nov postopek in odločanje.

Sicer se pritožba zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zavrže ugovor dolžnika proti sklepu o izvršbi in da se predlogu za odložitev izvršbe ne ugodi. Ugotovilo je, da je bil ugovor vložen prepozno in da razlogov za odložitev izvršbe ni.

Proti sklepu se pritožujeta dolžnika in navajata, da gre pri ugovoru za situacijo iz čl. 51 Zakona o izvršilnem postopku - ZIP. Ugovor se namreč nanaša na dejstva, ki so nastopila po nastanku izvršilnega naslova. V ugovoru se namreč sklicujeta na plačila, ki sta jih izvršila po izdaji sklepa o izvršbi. Dolžnika sta morala vložiti ugovor, ker upnik sam ni predlagal utesnitve, potem ko je prejel plačila. Nepravilno je tudi odločeno o zavrnitvi predloga za odložitev izvršbe. Poravnavo bosta lahko izpodbijala z izrednim pravnim sredstvom obnove, to pa šele takrat, ko bo dokazana ničnost posojilne pogodbe. Dolžnika sta poravnala celotno glavnico in obresti, ki niso oderuške. Nadaljnji tek postopka s prodajo nepremičnin bi njun položaj zelo otežil. Pritožba je delno utemeljena.

Pritožba ima prav, v kolikor gre za vprašanje pravočasnosti ugovora.

Po čl. 51 ZIP se lahko vloži ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na terjatev, tudi po izteku osemdnevnega roka, če je dejstvo nastopilo po nastanku izvršilnega naslova oziroma v času, ko ga ni bilo več mogoče navesti v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Če dolžnik trdi, da je del terjatve plačal po izdaji sklepa o izvršbi, je to dejstvo, ki se nanaša na terjatev, nastopilo pa je v času, ko ga ni bilo več mogoče navesti v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Zato ugovor ni prepozen. Temu delu pritožbe je bilo zato treba ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da bo o ugovoru meritorno odločilo.

Pritožba proti tistemu delu sklepa, s katerim je odločeno o odložitvi izvršbe, pa ni utemeljena. Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, je v čl. 63 ZIP našteto, v katerih primerih je izvršbo mogoče deloma ali v celoti odložiti. Med razlogi, iz katerih je izvršbo mogoče odložiti, je tudi, če je vložena tožba za razveljavitev poravnave, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba.

Če so podani posebno upravičeni razlogi, je sicer izvršbo prav tako mogoče odložiti, vendar se taki razlogi tu ne zatrjujejo. Izvršba je bila predlagana na podlagi sklepa, ki temelji na sporazumu strank.

Podpisani zapisnik o sporazumu ima moč sodne poravnave (čl. 251c ZIP). Le tožba na razveljavitev sporazuma, poravnave torej, bi bila lahko razlog za odložitev izvršbe glede na izrecno določbo čl. 63/1 tč. 5. ZIP. O pravni možnosti, ki jo nakazuje pritožba, pa omenjeno določilo čl. 63. ZIP ne govori. Sicer pa je v predlogu za odložitev izvršbe navedeno le, da je vložena tožba na ugotovitev ničnosti posojilne pogodbe in to naj bi bil razlog za odložitev izvršbe.

Odločitev prvega sodišča je zato pravilna glede na trditve in podatke, s katerimi je ob izdaji sklepa razpolagalo. Tako je bilo torej treba pritožbo v tem delu zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (čl. 380. tč. 2 in čl. 381 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s čl. 14. Zakona o izvršilnem postopku).