Jedro

Obveznost plačila davka na dodano vrednost ali davka od prometa nepremičnin se nanaša na upnika ali družbenika, ki se mu premoženje izroči ali na osebo, na katero se premoženje prenese. Upoštevaje pravila sistemske in logične razlage, tega določila ni mogoče razlagati drugače, kot da se nanaša na vsako obliko prenosa premoženja, ki je obdavčen.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v točki 1. izreka delno razveljavi kar zadeva končni načrt končne razdelitve z dne 20.6.2016, ki je sestavni del izreka sklepa, v delu glede plačila 22 % DDV od vsote vrednosti nepremičnin v znesku 3.341,86 EUR (točka 2. predloga sklepa) in se v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v nerazveljavljenem delu točke 1. in v točki 2. izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se končna razdelitev opravi na podlagi končnega načrta končne razdelitve z dne 20. 6. 2016, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo teh sklepa (točka I izreka). Na Občino X. je preneslo premoženje: X – parc. št. 72/2 (74m2), do celote (1/1), 001 X, parc. št. 57/6 (507 m2), do celote (1/1), 000 K – parc. št. 254/3 (219 m2), do celote (1/1) (procesno dejanje 414). V obrazložitvi sklepa je sodišče prve stopnje obrazložilo, da je upravitelj predložil posodobljeni končni seznam preizkušenih terjatev (procesno dejanje 400) in načrt končne razdelitve (procesno dejanje 401), ki ju je sodišče objavilo dne 2.6.2016. Ker noben upnik ni vložil ugovora proti načrtu je izdelal končni načrt razdelitve, ki je sestavni del točke I izreka sklepa. Ker premoženja, navedenega v izreku sklepa, ni bilo mogoče unovčiti oziroma bi z njegovim unovčenjem nastali nesorazmerni stroški in noben od upnikov ni pristal, da prevzame to premoženje, je sodišče prve stopnje odločilo, da se premoženje prenese na Republiko Slovenijo.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil prevzemnik premoženja Občina X iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Sodišču druge stopnje je predlagal naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se nepremičnini parc. št. 57/6 in 72/2 k. o. 001 X ne preneseta na Občino X, podredno pa, da občina za navedeni parceli ni zavezana k plačilu stroškov prenosa nepremičnin oziroma da je zavezana k plačilu 2 % davka na promet nepremičnin. Podredno pa, da naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek. Kot bistvene pritožbene razloge je prevzemnik premoženja navedel: - da je bil 14. 12. 2016 pozvan na plačilo DDV v znesku 3.341,86 EUR po sklepu o končni razdelitvi St 001 z dne 23. 6. 2016, ki pa mu ni bil nikoli vročen. Izpodbijani sklep zato ni mogel postati pravnomočen in je treba pritožbo prevzemnika premoženja šteti za pravočasno; - bistvena kršitev pravil postopka je tudi v tem, da izrek izpodbijanega sklepa nasprotuje razlogom sklepa, saj je v 2. točki izreka določeno, da se nepremičnine prenesejo n a Občino, v obrazložitvi sklepa pa je navedeno, da se premoženje prenese na Republiko Slovenijo; - nadalje je iz zemljiške knjige razvidno, da je bila na dan uveljavitve novele ZFPPIPP-G pri nepremičnini parc. št. 57/6 k. o. X vpisana zaznamba postopka za določitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Kranju pod opr. št. N 94/2011. Zato 001-81 stran 2/6 morala upraviteljica v skladu z drugim odstavkom 299.a člena ZFPPIPP izdelati dodatni seznam preizkušenih terjatev za preizkus izločitvene pravice v enem mesecu od uveljavitve novele ZFPPIPP-G in bi moralo sodišče priznati izločitveno pravico izločitvenim upravičencem, to je vsakokratnim lastnikom stavbe št. 907 k. o. X (tretji odstavek 33. člena ZFPPIPP-G); - tudi sicer prenos nepremičnin parc. št. 57/6 in 72/2 k. o. X ni utemeljen, saj predstavljata funkcionalno (pripadajoče) zemljišče stavb št. 907 k. o. X oziroma 683 k. o. X oziroma skupni del stavb ter sta v solastnini lastnikov posameznih delov stavb; - napačno so tudi odmerjeni stroški, ki naj bi jih plačal prevzemnik premoženja. Občina X je prejela navedene nepremičnine po drugem odstavku 374. člena ZFPPIPP, zato ni pravne podlage, da bi bila zavezana k plačilu stroškov iz četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP oziroma davka na dodano vrednost ali davka od prometa nepremičnin. Ta obveznost je predpisana le za primere iz prvega odstavka 374. člena ZFPPIPP; - tudi če je prevzemnik premoženja zavezan k plačilu davščin, pa je davek za parceli št. 67/6 in 72/2 k. o. X napačno odmerjen. Nepremičnini predstavljata funkcionalno oziroma pripadajoče zemljišče k stavbam 907, X oziroma 683 k. o. X. Tak status zemljišč je priznalo že naslovno sodišče v sklepu o prodaji, kjer je pod 5. točko izreka navedeno, da parcela 72/2 predstavlja funkcionalno zemljišče, parcela št. 57/6 pa funkcionalno zemljišče z garažo. S pozidavo stavbe celotno zemljišče pridobi status zazidanega stavbnega zemljišča. Zemljišči pa sta tudi sami po sebi zazidani stavbni zemljišči. Na nepremičnini parc. št. 72/2 je namreč zgrajena kamnita škarpa, prav tako na njej stoji del stavbe št. 683, k. o. X, kot je razvidno iz grafičnega prikaza zemljiškega katastra. Na parceli št. 57/6 k. o. X pa je zgrajeno asfaltirano dvorišče in asfaltirana dostopna pot do stavbe in do garaž, ki se nahajajo na parc. št. 57/5, 62/2 in 59/27 k. o. X. Pri prometu zazidanega stavbnega zemljišča pa se plača le 2 % davek na promet nepremičnin, ne pa 22 % DDV.

3. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pravilne so pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje kršilo določila 11. točke 374. člena ZFPPIPP, ker sklepa o končni razdelitvi, s katerim so bile nepremičnine po 2. točki drugega odstavka citiranega člena prenesene na lokalno skupnost, ni vročilo prevzemniku premoženja, ki ima pravico do pritožbe proti temu sklepu. Zato je pritožba, ki jo je prevzemnik premoženja proti sklepu vložil 28.12.2016 pravočasna (ob upoštevanju trditev prevzemnika premoženja, da mu je bil izpodbijani sklep vročen šele 14. 12. 2016 hkrati s pozivom stečajne upraviteljice k izpolnitvi obveznosti plačila DDV v znesku 3.341,86 EUR po sklepu o končni razdelitvi).

6. Neutemeljene pa so pritožbene trditve, da sta izrek in obrazložitev izpodbijane odločbe v nasprotju, ker je v izreku navedeno, da se premoženje prenese na Občino X, v obrazložitvi 001-81 stran 3/6 sklepa pa, da se premoženje prenese na Republiko Slovenijo. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa pravilno navedlo zakonsko določbo, ki je podlaga za prenos premoženja na prevzemnika premoženja, vendar je zmotno navedlo vsebino citiranega zakonskega določila, ki določa, da se druga nepremičnina prenese na lokalno skupnost na območju katere je ta nepremičnina (2. točka drugega odstavka 374. člena ZFPPIPP). Pri navedbi, da je prevzemnik premoženja Republika Slovenija gre le za očitno napako, ki jo sodišče prve stopnje lahko kadarkoli popravi (328. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Ker je iz končnega načrta razdelitve stečajne mase, ki je sestavni del tega sklepa in iz 2. točke izreka izpodbijanega sklepa povsem jasno, da gre za prenos premoženja na Občino X, zatrjevano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sklepa ni podano.

7. Tudi s pritožbenimi navedbami, da bi morala upraviteljica na podlagi določb 299.a člena ZFPPIPP, upoštevaje zaznambo postopka za določitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Kranju, opr. št. N 94/2011, pri parceli št. 57/6 k. o. X, upoštevati, da ima na navedeni parceli izločitveno pravico izločitveni upravičenec, ki je lastnik stavbe št. 907 k. o. X in da zato prenos lastninske pravice na Občino X ni upravičen, ne more uspeti. Prevzemniku premoženja je bil dne 8.7.2016 vročen sklep o prenosu in izročitvi neunovčenega premoženja lokalni skupnosti St 001 z dne 29. 6. 2016 (povratnica pripeta k proc. dej. 418), s katerim so bile na prevzemnika premoženja prenesene nepremičnine parc. št. 72/2 in 57/6 k. o. X ter št. 254/3 k. o. K. Prevzemnik premoženja zoper sklep o izročitvi neunovčenega premoženja, ki je bil izdan po strokovni sodelavki, ni ugovarjal. Sklep je tako postal pravnomočen. V obrazložitvi citiranega sklepa je navedeno, da premoženja navedenega v izreku tega sklepa ni bilo mogoče unovčiti in je bilo zato na podlagi 2. točke drugega odstavka 374. člena ZFPPIPP odločeno, da se to premoženje prenese oziroma izroči Občini X na podlagi navedenega sklepa ter da bo po pravnomočnosti navedenega sklepa, sklep posredovan pristojni zemljiški knjigi zaradi vknjižbe lastninske pravice v korist pridobitelja. Ker prevzemnik premoženja ni izpodbijal sklepa, s katerim so bile nepremičnine prenese prav nanj, temveč je izročitev nepremičnin sprejel ter je bil brez dvoma seznanjen, da so bile te nepremičnine nanj prenesene na podlagi 2. točke drugega odstavka 374. člena ZFPPIPP, pritožbenih navedb v zvezi z nepravilnim priznanjem izločitvenih pravic in nepravilno ugotovljenim statusom zemljišč v zvezi s prenosom zemljišč, v pritožbi ne more uspešno uveljavljati. Vsa dejstva in okoliščine v zvezi z izdelavo dodatnega seznama preizkušenih terjatev in statusom nepremičnin parc. št. 57/6 in parc. št. 72/2 k. o. X, bi prevzemnik premoženja lahko uveljavljal že v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnin z dne 29.6.2016, česar pa ni storil. Ker prevzemnik premoženja tudi ni zatrjeval in pojasnil, zakaj navedenih trditev brez svoje krivde ni mogel uveljavljati po prejemu prej navedenega sklepa o izročitvi nepremičnin, gre za pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

8. Prevzemnik premoženja v pritožbi še navaja, da so bili napačno odmerjeni stroški, ki naj bi jih plačal pri nepremičninah parc. št. 57/6 in 72/2 k. o. X in sicer je bil napačno odmerjen 22 % DDV. Ker ti dve nepremičnini predstavljata funkcionalno zemljišče oziroma funkcionalno 001-81 stran 4/6 zemljišče z garažo, s pozidavo stavbe pa celotno zemljišče, tako tisto na katerem stoji stavba, kot tudi funkcionalno zemljišče pridobi status zazidanega stavbnega zemljišča, gre pri teh dveh nepremičninah za zazidani stavbni zemljišči. Na parc. št. 72/2 je zgrajena kamnita škarpa in na njej stoji del stavbe št. 683 k. o. X, kar je razvidno iz grafičnega prikaza zemljiškega katastra, na parc. št. 57/6 k. o. X pa je zgrajeno asfaltirano dvorišče in asfaltirana dostopna pot do stavbe k. o. X in do garaž, ki se nahajajo na parc. št. 57/5, 62/2 in 59/27 k. o. X. Ker gre za zazidana stavbna zemljišča, se v skladu s 7. točko 44. člena Zakona o davku na dodano vrednost pri prometu teh zemljišč DDV ne plača. 9. Upraviteljica je v odgovoru na pritožbo navedla, da sta parceli št. 57/6 in 72/2 k. o. X po podatkih GURS stavbni zemljišč, na katerih ni stavb, zato nista predmet davčne oprostitve (8. točko 44. člena ZDDV).

10. Zmotno je pritožbeno stališče, da je prevzemnik premoženja pri prenosu nepremičnin po drugem odstavku 374. člena ZFPPIPP oproščen plačila davka, ker se besedilo štirinajstega odstavka 374. člena ZFPPIPP izrecno nanaša le na razdelitev premoženja po prvem odstavku tega člena. Iz besedila citiranega štirinajstega odstavka 374. člena ZFPPIPP izhaja, da se obveznost plačila davka na dodano vrednost ali davka od prometa nepremičnin nanaša na upnika ali družbenika, ki se mu premoženje izroči ali na osebo, na katero se premoženje prenese. Prenos premoženja pa je urejen v drugem in tretjem odstavku citiranega člena. Upoštevaje pravila sistemske in logične razlage, tega določila ni mogoče razlagati drugače, kot da se nanaša na vsako obliko prenosa premoženja, ki je obdavčena. Pri izrecni navedbi le prvega odstavka 374. člena ZFPPIPP v uvodnem delu citiranega določila pa gre najbrž za redakcijsko napako, do katere je prišlo v postopku oblikovanja zakonskega besedila.

11. V obravnavanem primeru pa je sporno ali gre pri prenosu nepremičnin na prevzemnika premoženja za transakcijo, za katero velja davčna oprostitev po sedmi točki 44. člena ZDDV-1 ali pa gre za stavbna zemljišča iz osme točke 44. člena ZDDV-1 za katera davčna oprostitev ne velja. Prevzemnik premoženja v zvezi s statusom navedenih zemljišč v pritožbi podaja številne trditve o dejstvih, iz katerih naj bi izhajalo, da gre pri parcelah 57/6 in 72/2 k. o. X za funkcionalni zemljišči oziroma zazidani zemljišči iz sedme točke 44. člena ZDDV-1 in ne za nezazidani stavbni zemljišči iz osme točke 44. člena ZZDV-1. Trditve o naravi navedenih zemljišč so pritožbene novote, ki jih sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni moglo upoštevati. Ker pa prevzemniku premoženja izpodbijani sklep o končni razdelitvi, ki vsebuje obveznost plačila DDV ni bil vročen do dne 14. 12. 2016 (po njegovih neprerekanih trditvah) in prevzemnik premoženja z naložitvijo obveznosti plačila zneska DDV dolžniku pred pozivom upraviteljice z dne 14. 12. 2016 ni bil seznanjen, gre za dovoljene pritožbene novote, ki jih prevzemnik premoženja brez svoje krivde ni mogel prej uveljavljati (prvi odstavek 337. člena ZPP).

12. Ker gre za obširne nove navedbe in dokaze o naravi stavbnih zemljišč, ki sta bili preneseni na prevzemnika premoženja in je od zatrjevanih dejstev in dokazov odvisna presoja ali gre pri prenesenih parcelah za nezazidana stavbna zemljišča pri katerih se obračuna DDV po splošni 001-81 stran 5/6 22 % stopnji ali pa gre za zazidana stavbna zemljišče – stavbišče in/ali za funkcionalno zemljišče, ki je potrebno za redno rabo stavbe, za katero velja davčna oprostitev iz sedme točke 44. člena ZDDV-1, pri čemer je treba upoštevati določila Zakona o stavbnih zemljiščih in Zakona o graditvi objektov, vse navedeno narekuje razveljavitev izpodbijanega sklepa v tem delu. Če bi pritožbeno sodišče navedeni sklop dejstev prvič ugotavljalo samo, bi bila prevzemniku premoženja s tem odvzeta pravica do pravnega sredstva, ki jo zagotavlja 25. člen Ustave.

13. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi prevzemnika premoženja delno ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo v prvi točki izreka v delu, ki se nanaša na obveznost plačila DDV od ocenjene vrednosti o prenesenih nepremičnin in zadevo v tem obsegu vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121.člena ZFPPIPP).

14. V novem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti do navedb prevzemnika premoženja v zvezi z naravo prenesenih stavbnih zemljišč in znova odločiti o obveznosti plačila davka v zvezi s prenosom nepremičnin na prevzemnika premoženja.

15. Ker pritožbeni razlogi v ostalem delu niso utemeljeni, sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena postopkovna kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena, 366. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP je neutemeljeno pritožbo v preostalem delu zavrnilo in izpodbijani sklep v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.