Jedro

Ker je tožena stranka toniku v odločbi o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi določila tridesetdnevni odpovedi rok, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, saj ni izpolnjen pogoj glede neobstoja možnosti za nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je v 1. točki izreka izpodbijane sodbe razveljavilo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 30.6.2003, ki jo je tožena stranka podala tožniku, ugotovilo, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in da mu še traja z vsemi pravicami in obveznostmi. V 2. točki izreka izpodbijane sodbe je naložilo toženi stranki, da tožnika pozove nazaj na delo, ga razporedi na delovno mesto, na katerem je opravljal svoje delo pred prenehanjem delovnega razmerja oziroma na drugo delo, ki ustreza tožnikovemu znanju in zmožnostim, mu obdobje, ko ni delal, vpiše v delovno knjižico in mu za isto obdobje obračuna in izplača pripadajočo plačo, ki bi jo prejel, če bi delal, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti mesečne plače v plačilo dalje do plačila po predhodnem odvodu davkov in prispevkov od bruto zneska pripadajočih plač za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, vse v 8 dneh in pod izvršbo.

Zoper navedeno sodbo se iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, tako da tožbeni zahtevek tožnika zavrne kot neutemeljen. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnik vlogo v predstavi odklonil iz neupravičenih razlogov. Kljub temu pa njegovega tožbenega zahtevka ni zavrnilo, ker je ugotovilo, da je tožena stranka tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s 30 dnevnim odpovednim rokom. Štelo je, da je iz tega razloga izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, kar pa ni v skladu z določbami ZDR niti z načelom pravičnosti. Domnevna kršitev iz 110. člena ZDR je bila storjena v korist tožnika in ni nikomur povzročila nikakršne škode. Takšna odločba krši tudi druga načela sojenja in kaznuje delodajalca izključno zato, ker je želel delavcu zagotoviti možnost, da si uredi novo zaposlitev oziroma življenjske razmere po času brez dela.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku, v okviru katerega je ugotovilo vsa pravno relevantna dejstva, utemeljeno zaključilo, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku dne 30.6.2003, nezakonita. Posledično je utemeljeno ugodilo tudi preostalemu delu tožnikovega tožbenega zahtevka, ki se je nanašal na reintegracijo in reparacijo. Pritožbeno sodišče nima pomislekov glede pravilnosti dokazne ocene izvedenih dokazov, ki jo je podalo sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe, z njo soglaša, kot soglaša tudi z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijane sodbe in se v izogib ponavljanju nanje le sklicuje.

Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda delodajalec delavcu, je eden od načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi, do katere pride po volji delodajalca, če je delavcu dokazan eden od odpovednih razlogov, navedenih v prvem odstavku 111. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002). Za zakonitost takšne izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa morajo biti izpolnjeni tudi pogoji iz 110. člena ZDR. Ker pomeni delovno razmerje, ki nastane s pogodbo o zaposlitvi, eden bistvenih elementov socialne varnosti delavcev, je posebni sodni presoji podvržena tudi izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo delodajalec poda delavcu, še posebej glede na posledice, ki ga ima takšno prenehanje pogodbe o zaposlitvi za delavca (takojšnja izguba zaposlitve, nemožnost uveljavitve pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti pri zavodu za zaposlovanje,...). Glede na to je potrebno določbe ZDR, ki urejajo postopek, razloge in pogoje za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri presoji te odpovedi razlagati restriktivno. Za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi je za razliko od ostalih načinov odpovedi pogodbe o zaposlitvi značilno, da gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez odpovednega roka (drugi odstavek 80. člena ZDR), kar pomeni, da delavec, kateremu je podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, preide takoj (brez odpovednega roka) v sfero brezposelnosti. Prvi odstavek 110. člena ZDR določa bistvene elemente, ki morajo biti podani za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Obstajati morajo razlogi, določeni z ZDR, ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank pa mora biti ugotovljeno, da ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (oziroma v primeru sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas do poteka časa, za katerega je bila takšna pogodba sklenjena). Drugi odstavek 110. člena ZDR pa določa prekluzivne roke, v katerih mora pogodbena stranka podati izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Šele v primeru, če so podani vsi zgoraj navedeni pogoji in če je delodajalec pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi upošteval določbo drugega odstavka 83. člena ZDR (da je delavcu omogočil pravico do obrambe), je takšna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.

Kot je bilo že ugotovljeno, je tožena stranka tožniku z izpodbijano izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 30.6.2003 (ki je sicer podana v obliki odločbe kot oblastvenega akta delodajalca in ne enostranske izjave volje, kar pa na samo zakonitost te izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bistveno vplivalo) odločila, da tožniku preneha delovno razmerje pri toženi stranki po izteku 30 dnevnega odpovednega roka, šteto od naslednjega dne po vročitvi odločbe (izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi). Na podlagi takšne ugotovitve tožene stranke pa je potrebno zaključiti, da je tožena stranka sama štela, da je mogoče nadaljevati delovno razmerje tožnika pri njej tudi po vročitvi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in sicer do izteka 30 dnevnega odpovednega roka. Če je možno nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, pa ni pogojev za izdajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 110. člena ZDR, kar je sicer povsem pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe. Če delodajalec kljub izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu omogoči nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, ni podan eden bistvenih elementov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, to je takojšnje prenehanje delovnega razmerja. Takšno stališče je v svojih sodbah zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS (opr. št. VIII Ips, opr. št. 33/2006 z dne 11.4.2006 v zvezi s sodbo VDSS, opr. št. Pdp 26/2005 z dne 22.9.2005 in VIII Ips, opr. št. 262/2006 z dne 24.10.2006 v zvezi s sodbo VDSS, opr. št. Pdp 13/2005 z dne 6.4.2006), na kar utemeljeno opozarja že sodišče prve stopnje. Neutemeljena je pritožbena trditev tožene stranke, da bi moralo sodišče prve stopnje pri odločitvi o utemeljenosti tožnikovega tožbenega zahtevka upoštevati, da je bil odpovedni rok v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi določen v korist delavca. Sodišče v postopku presoja zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Če po izvedenem dokaznem postopku zaključi, da niso obstajali vsi zakonsko določeni pogoji za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ugotovi, da je ta nezakonita. Če je delavcu delovno razmerje pri delodajalcu prenehalo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ima tak delavec pravico do vzpostavitve takšnega stanja, kot da do nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne bi prišlo (vrnitev na delo k delodajalcu, vzpostavitev delovnega razmerja za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja z vpisom delovne dobe v delovno knjižico, reparacijski zahtevek,...). V zvezi s pritožbeno navedbo tožene stranke, da je bila določitev odpovednega roka v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi v korist tožnika, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je kljub temu, da je odpovedni rok določen v korist delavca, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z odpovednim rokom nezakonita.

Ker niso bili podani niti s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških tožene stranke ni odločalo, ker jih ta ni priglasila.

izvor: VDSS sodba Pdp 381/2007 zveza: ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/-1.