Jedro

Ne ZIZ ne Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja nimata izrecnih določb o smrti izvršitelja, ne kakšni so nadaljnji postopki bodisi sodišča bodisi strank ali Zbornice izvršiteljev. Gre za pravno praznino in to napolni sodišče tako, da upošteva predpise, ki urejajo podobne primere. Izvršilno sodišče mora rešiti nastalo situacijo ob smrti izvršitelja, sicer lahko pride do dalj časa trajajočega dejanskega zastoja, ki bi sicer trajal vse dotlej, dokler upniki ne bi izvedeli za smrt izvršitelja in predlagali novega. Sodišče prve stopnje je pravilno primerjalo smrt izvršitelja z razlogi za njegovo razrešitev po (takrat veljavnem) prvem odstavku 287. člena ZIZ. Med razlogi za razrešitev so tudi nekrivdni razlogi, podobno kot smrt. Uporaba določb je utemeljena izključno iz razloga kontinuiranega, sistematičnega vodenja postopka premičninske izvršbe in preprečitve nepotrebnih zastojev, kot tudi varstva pravic upnikov, a le do trenutka, ko upnik v postopku predlaga izvršitelja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo zahtevo upnika za preizkus izvršiteljevega obračuna in sklenilo, da ostane obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja M. P. z dne 25. 2. 2015 v znesku 18,83 EUR v celoti uveljavi. Ugotovilo je, da je s sklepom o izvršbi dovolilo izvršbo z rubežem, cenitvijo in prodajo dolžnikovih premičnin. S sklepom z dne 12. 3. 2014 je na predlog upnika določilo izvršitelja Z. K. iz Maribora, ki je tekom postopka umrl. Zbornica izvršiteljev je za prevzemnika zadeve določilo izvršitelja M. P., vendar je sodišče na predlog upnika s sklepom 12. 6. 2014 določilo novo izvršiteljico S. E. V primeru izvršiteljeve smrti Zbornica izvršiteljev določi prevzemnika zadev, pri čemer v zakonu ni dorečeno, ali je odločba Zbornice zadostna podlaga, da prevzemnik spisov nadaljuje z opravo neposrednih izvršilnih dejanj ali pa mora biti novi izvršitelj določen tudi s strani sodišča s sklepom. Res je sodna praksa zavzela stališče, da upniku ostaja pravica do izbire izvršitelja tudi med postopkom, zato je sodišče sledilo upnikovemu predlogu za določitev izvršiteljice S. E., ki ni bila imenovana za prevzemnico zadeve s strani Zbornice izvršiteljev. Ne glede na pravico upnika do izbire izvršitelja ne more biti dvoma, da je moral prevzemnik zadev po pokojnem izvršitelju prevzeti spis in ga vpisati v svojo evidenco. V zvezi s tem opravilom v skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom pripada nagrada za seznanitev s spisom in za vpis v evidenco. Vsak izvršitelj, tudi prevzemnik zadev po pokojnem izvršitelju, mora po 20. členu Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja vsako zadevo, ki jo prejme, vpisati v evidenco izvršilnih zadev, za to opravilo pa je v tar. št. 16 Pravilnika o tarifi določeno plačilo 50 točk. Argument upnika, da si je te stroške zaračunala tudi novo določena izvršiteljica S. E. in da gre za podvajanje stroškov, ne vpliva na upravičenost prevzemnika spisov do teh stroškov. To je nujna posledica dejstva, da prvotno postavljeni izvršitelj zaradi smrti ne more več opravljati izvršilnih dejanj, zaradi česar je nastala potreba po določitvi novega izvršitelja. Tudi v primeru, da bi upnik soglašal z izvršiteljem, ki je bil določen za prevzemnika po pokojnem izvršitelju, bi prišlo do podvajanja teh stroškov, saj si jih je zaračunal že pokojni izvršitelj, nato še izvršitelj, ki je bil določen za prevzemnika.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je sklep v svoji obrazložitvi nerazumljiv in nepreverljiv že v uvodu, kjer opozarja na “specifično situacijo”, do katere je prišlo s smrtjo prvotno imenovanega sodnega izvršitelja 22. 3. 2014. Zmotno je stališče, da zakon ne ureja tovrstnih situacij, pri čemer sodišče v okviru svoje odločitve zmotno uporabi obstoječa materialnopravna določila. ZIZ natančno predvideva in določa, kdaj se Zbornica izvršiteljev aktivno vključi v imenovanje sodnega izvršitelja, kar naredi izključno v primeru razrešitve ob obstoju razlogov po 287. členu ZIZ. V predmetni zadevi ne moremo govoriti o razrešitvi izvršitelja, kot veleva omenjeni člen ZIZ ter izpodbijani sklep v obrazložitvi. Prvotno imenovani izvršitelj ni bil razrešen. Neopredeljenost v obrazložitvi sklepa glede postavitve oziroma imenovanja izvršitelja s strani Zbornice ali sodišča ne omogoča preizkusa sklepa. Sodišče v obrazložitvi deloma sledi obstoječi sodni praksi glede upnikove izključne pravice izbire izvršitelja med samim postopkom in mu to pravico pripisuje, pri čemer hkrati vztraja, da je dopustno imenovanje izvršitelja s strani Zbornice. V tem delu sklep nasprotuje samemu sebi in je nerazumljiv, saj stališče ostaja nepojasnjeno. Razrešitev izvršitelja iz razlogov po 287. členu ZIZ ne daje pristojnemu organu (Ministrstvu za pravosodje oziroma Zbornici) pooblastil za predlaganje novega izvršitelja, s čimer se šteje, da je podaja predloga v izključni pristojnosti upnika (o tem obstoječa sodna praksa Višjega sodišča v Mariboru I Ip 883/2014). 33. člen Pravilnika ne opredeljuje njegove uporabe v primeru prenehanja opravljanja del izvršitelja ali njegove smrti, pri čemer tudi delovanja Zbornice ni dopustno razlagati v nasprotju z ZIZ. Upoštevaje navedb in zakonskih določil izključne pravice imenovanja izvršitelja s strani upnika, imenovanje izvršitelja M. P. ni bilo dopustno, s čimer ne obstaja pravna podlaga njegove priglasitve stroškov za opravljene storitve. Upnik ni bil seznanjen o domnevnem imenovanju izvršitelja s strani Zbornice. Dejstvo je, da je upnik nemudoma po seznanitvi s smrtjo prvotno imenovanega izvršitelja 22. 3. 2014 že 23. 4. 2014 predlagal sodišču imenovanje nove izvršiteljice S. E., kar je sodišče potrdilo s sklepom 12. 6. 2014. 3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo dolžniku in izvršitelju.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upnik v pritožbi neutemeljeno navaja: (-) da je izpodbijan sklep v svoji obrazložitvi nerazumljiv in nepreberljiv že v uvodu, kjer sodišče opozarja na “specifično situacijo”, do katere je prišlo s smrtjo prvotno imenovanega izvršitelja, (-) da neopredeljenost v obrazložitvi glede postavitve oziroma imenovanja izvršitelja s strani zbornice ali sodišča ne omogoča preizkusa sklepa, (-) da sklep v obrazložitvi deloma sledi obstoječi sodni praksi glede upnikove izključne pravice izbire izvršitelja med postopkom in mu to pravico pripisuje, pri čemer hkrati vztraja, da je imenovanje izvršitelja s strani Zbornice dopustno ter (-) da v tem delu sklep nasprotuje samemu sebi in je nerazumljiv, saj je stališče ostalo nepojasnjeno. Ni podana očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, izpodbijani sklep nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogel preizkusiti, izrek ni nerazumljiv, ne nasprotuje samemu sebi ali razlogom sklepa, sklep ima razloge, v njem so navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ti so jasni in med seboj niso v nasprotju.

6. Upnik pritrjuje sodišču prve stopnje, da je prvotno določeni izvršitelj umrl tekom postopka 22. 3. 2014. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da gre za specifično situacijo, kajti ne ZIZ ne Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja nimata izrecnih določb o smrti izvršitelja, ne kakšni so nadaljnji postopki bodisi sodišča bodisi strank ali Zbornice izvršiteljev. Gre za pravno praznino in to napolni sodišče tako, da upošteva predpise, ki urejajo podobne primere (drugi odstavek 3. člena Zakona o sodiščih). Izvršilno sodišče mora rešiti nastalo situacijo ob smrti izvršitelja, sicer lahko pride do dalj časa trajajočega dejanskega zastoja, ki bi sicer trajal vse dotlej, dokler upniki ne bi izvedeli za smrt izvršitelja in predlagali novega. Sodišče prve stopnje je pravilno primerjalo smrt izvršitelja z razlogi za njegovo razrešitev po (takrat veljavnem) prvem odstavku 287. člena ZIZ. Med razlogi za razrešitev so tudi nekrivdni razlogi, podobno kot smrt: (2.) če da izvršitelj pisno izjavo ministru, pristojnemu za pravosodje, in Zbornici izvršiteljev, da ne želi opravljati nalog izvršitelja ali (5.) ko dopolni starost 70 let. Tedaj dokumentacijo in predmete razrešenega izvršitelja zapisniško prevzame tričlanska komisija, ki jo sestavljajo člani organov Zbornice izvršiteljev. Zbornica izvršiteljev v osmih dneh od prevzema pošlje Ministrstvu za pravosodje identifikacijske znake ter kopijo zapisnika iz prejšnjega odstavka. Predsednik Zbornice izvršiteljev določi drugega izvršitelja oziroma izvršitelje kot prevzemnike, ki prevzamejo posle razrešenega izvršitelja, upoštevajoč njihovo obremenjenost in sedež, ki mora biti v kraju, v katerem je imel sedež razrešeni izvršitelj, če pa to ni mogoče, v kraju, ki je temu najbližji. Zbornica izvršiteljev določi, katera dokumentacija in predmeti, ki so bili prevzeti v skladu s šestim odstavkom tega člena, se zaupajo v hrambo in poslovanje drugemu izvršitelju oziroma izvršiteljem kot prevzemnikom, ki prevzamejo posle razrešenega izvršitelja oziroma se vloži v arhiv zbornice izvršiteljev (šesti do osmi odstavek 287. člena ZIZ). Na te določbe ZIZ se je sklicevala Zbornica izvršiteljev v odločbi o prevzemu poslov izvršitelja Z. K. z dne 14. 4. 2014 (listna št. 34 spisa). Uporaba določb je tako utemeljena izključno iz razloga kontinuiranega, sistematičnega vodenja postopka premičninske izvršbe in preprečitve nepotrebnih zastojev, kot tudi varstva pravic upnikov, a le do trenutka, ko upnik v postopku predlaga izvršitelja.(1) Sodne prakse Višjega sodišča v Mariboru (sklep) I Ip 883/2014 ni bilo možno najti v sodni bazi, upnik je ni predložil. S tem so neutemeljene pritožbene navedbe: (-) da ZIZ natančno predvideva in določa kdaj se Zbornica izvršiteljev aktivno vključi v imenovanje sodnega izvršitelja, kar naredi izključno v primeru razrešitev v obstoju razlogov po 287. členu ZIZ, (-) da v predmetni zadevi ne moremo govoriti o razrešitvi izvršitelja, da prvotno imenovani izvršitelj ni bil razrešen, (-) da razrešitev izvršitelja iz razlogov po 287. členu ZIZ ne daje pristojnemu organu (Ministrstvu za pravosodje oziroma Zbornici) pooblastil za imenovanje novega izvršitelja, (-) da delovanja Zbornice ni dopustno razlagati v nasprotju z ZIZ, (-) da imenovanje izvršitelja M. P. ni bilo dopustno, s čimer ne obstaja pravna podlaga njegove priglasitve stroškov za opravljene storitve. Upnikova pravica do predlaganja drugega izvršitelja ni bila okrnjena. Ko je predlagal izvršiteljico S. E., jo je sodišče prve stopnje določilo namesto izvršitelja, ki ga je določila Zbornica.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da so stroški za seznanitev spisa in vpis v evidenco, za izdelavo obračuna stroškov ter materialni stroški v skupnem znesku 18,83 EUR nujna posledica dejstva, da prvotno postavljeni izvršitelj zaradi smrti ne more več opravljati izvršilnih dejanj. Ne drži očitek v pritožbi, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do dvojnega obračunavanja stroškov izvršiteljev in neupravičene obogatitve. Višine stroškov upnik v pritožbi ne izpodbija. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo zahtevo upnika za sodni preizkus obračuna izvršitelja (drugi odstavek 38.c člena ZIZ).

8. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo upnika kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

9. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ) in ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

Op. št. 1: Tako: sklepa Višjega sodišča v Mariboru I Ip 811/2014, I Ip 1254/2014.