Jedro

Z izpodbijano odločitvijo je bilo tožnikovi pritožbi ugodeno, saj je bil izpodbijani sklep odpravljen. Ker izpodbijana odločitev ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno na zakon oprto osebno korist, je sodišče tožbo v tem delu zavrglo.

Izrek

Tožba se v delu, v katerem se izpodbija prva točka izreka odločbe Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. 021-3/2012/2 z dne 21. 3. 2012, zavrže. V ostalem se tožba zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo odločilo, da se pritožbi tožeče stranke zoper sklep Urada RS za meroslovje, št. 06011-899/2011/8 z dne 21. 11. 2011 ugodi in se navedeni sklep odpravi (1. točka izreka). Pritožbo tožeče stranke zoper odločbo istega urada, št. 06011-899/2011/2 z dne 11. 10. 2011 je ministrstvo zavrglo kot prepozno (2. točka izreka). Odločeno je še bilo, da stroški s tem postopkom niso nastali (3. točka izreka).

Iz obrazložitve izhaja, da je bila odločba Urada RS za meroslovje, št. 06011-899/2011/2 z dne 11. 10. 2011 tožeči stranki vročena po 87. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), to je 27. 10. 2011. Petnajstdnevni dnevni rok za pritožbo je tako iztekel v petek dne 11. 11. 2011. Ker je tožeča stranka pritožbo vložila 14. 11. 2011, je tega dne vložena pritožba prepozna. Glede na to je drugostopni organ o tem odločil v skladu s prvim odstavkom 246. člena ZUP.

Pritožbi tožeče stranke zoper sklep Urada RS za meroslovje št. 06011-899/2011/8 z dne 21. 11. 2011 pa je pritožbeni organ ugodil in navedeni sklep odpravil z obrazložitvijo, da ne gre za upravno zadevo.

Tožeča stranka se v laični tožbi z izpodbijano odločitvijo ne strinja. Prav tako se ne strinja s postopkom in meni, da bi morala biti na napake opozorjena. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

K I. točki izreka: Glede izpodbijanja 1. točke izreka odločbe Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. 021-3/2012/2 z dne 21. 3. 2012 se tožba tožeče stranke zavrže. S 1. točko izreka izpodbijane odločbe je ministrstvo ugodilo pritožbi tožeče stranke in sklep Urada RS za meroslovje, št. 06011-899/2011/8 z dne 21. 11. 2011 odpravilo. S to odločitvijo je bilo torej tožnikovi pritožbi ugodeno in izpodbijani sklep odpravljen. Iz tega razloga ta odločitev ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno na zakon oprto osebno korist. Zato je sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter drugim in tretjim odstavkom tega člena v tem delu tožbo zavrglo.

K II. točki izreka: V ostalem delu tožba ni utemeljena. Z drugo točko izreka zgoraj navedene odločbe je ministrstvo kot prepozno zavrglo pritožbo tožeče stranke vloženo dne 14. 11. 2011 zoper odločbo Urada RS za meroslovje, št. 06011-899/2011/2 z dne 11. 10. 2011. Tudi po presoji sodišča je takšna odločitev pravilna. Ta odločba je bila vročena tožeči stranki v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 87. člena ZUP. Tretji odstavek 87. člena ZUP določa, da v primeru, ko odločbe, ki se mora vročiti osebno, ni mogoče vročiti osebno naslovniku, kot to določa prvi odstavek 87. člena ZUP, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na dokumentu, ki bi ga moral vročiti vročevalec, navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil, ter se podpiše. Kot določa četrti odstavek 87. člena ZUP vročitev po prejšnjem odstavku tega člena velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika.

V obravnavani zadevi je bilo dne 12. 10. 2011 tožeči stranki puščeno sporočilo, da se osebna vročitev po 87. členu ZUP ne da opraviti, zato lahko pošiljko osebno prevzame na pošti v roku 15 dni, rok pa začne teči 13. 10. 2011. Tožeča stranka je bila tudi opozorjena na to, da bo po tem roku pismo puščeno v hišnem predalčniku. Če pisma ne bo prevzela v navedenem 15-dnevnem roku, se šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka roka. Petnajstdnevni rok za prevzem pošiljke je tako začel teči 13. 10. 2011, kar pomeni, da šteje vročitev za opravljeno s 27. 10. 2011. Prvi dan roka za pritožbo je torej bil 28. 10. 2011, kar pomeni, da je zadnji dan petnajstdnevnega roka za pritožbo 11. 11. 2011. Dne 14. 11. 2011 vložena pritožba je tako prepozna.

Če pritožba ni dovoljena, če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba, pa je iz teh razlogov ni zavrgel že organ prve stopnje, jo zavrže organ druge stopnje (prvi odstavek 246. člena ZUP). Po obrazloženem je ministrstvo prepozno vloženo pritožbo pravilno zavrglo.

Tožeča stranka v tožbi ne navaja ničesar, s čimer bi takšno odločitev izpodbila. Pritožbo je mogoče vložiti le v zakonsko določenem roku, ki v obravnavanem primeru znaša 15 dni (235. člena ZUP). Če ta v danem roku ni vložena, se zavrže kot prepozna. V 2. točki izreka je izpodbijani upravni akt torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče v tem delu tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).