Jedro

Sodna poravnava po prepričanju sodišča druge stopnje izpolnjuje pogoje za potrditev evropskega naloga za izvršbo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke (v nadaljevanju: tožnice) za izdajo evropskega naloga za izvršbo nespornih terjatev.

2. Zoper citirani sklep sodišča prve stopnje se pritožuje tožnica, in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena v zvezi z 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ter predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu tožnice ugodi ter izda vsaj delno potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo oziroma podredno, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, vse s stroškovno posledico za toženo stranko (v nadaljevanju: toženca).

Bistvo pritožbene graje je, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da predmetna sodna poravnava ni izvršljiva, saj je v skladu z 20. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) izvršljiv vsaj njen prvi del, tudi Uredba ES št. 805/2004 z dne 21. 4. 2004 pa v 8. členu dopušča izdajo delnega potrdila o evropskem nalogu za izvršbo. Prav tako je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da zahtevek tožnice ni nesporen, saj se v skladu s točko a prvega odstavka 3. člena navedene uredbe zahtevek šteje za nespornega tudi, če je dolžnik pred sodiščem med postopkom sklenil poravnavo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. ZPP v drugem odstavku 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP določa, da sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za zastopanje pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ni podana nobena izmed naštetih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, je pa sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in posledično zmotno uporabilo materialno pravo, kot bo to podrobneje obrazloženo v nadaljevanju tega sklepa.

5. Pregled zadeve pokaže, da je tožnica kot upnica (tedaj še D. A. d.o.o.) zoper toženca kot dolžnika vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine (izpiska iz poslovne knjige št. 12641/06 z dne 28. 11. 2007 v višini 2.958,89 EUR), kateremu je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo s sklepom o izvršbi, opr. št. I 14290/2007 z dne 30. 4. 2008. Zoper navedeni sklep o izvršbi je toženec (dolžnik) vložil ugovor, kateremu je sodišče prve stopnje s sklepom, opr. št. I 14290/2007 z dne 8. 11. 2010, ugodilo in sklenilo, da se sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku.

6. V predmetnem pravdnem postopku sta pravdni stranki dne 22. 9. 2011 sklenili sodno poravnavo, s katero sta uredili vsa medsebojna razmerja v predmetnem pravdnem postopku. Iz navedene sodne poravnave izhaja (list. št. 40), da bo toženec tožnici na njen transakcijski račun plačal znesek v višini 3.000,00 EUR, in sicer v 23 zaporednih mesečnih obrokih, pri čemer prvi mesečni obrok v višini 250,00 EUR zapade v plačilo v 15 dneh po sklenitvi poravnave, vsi naslednji mesečni obroki v višini 125,00 EUR pa vsakega 15. dne v posameznem koledarskem mesecu, tako da zadnji obrok zapade v plačilo dne 15. 8. 2013. V kolikor toženec tožnici ne bi plačal prvega obroka oziroma bi bil v zamudi s plačilom dveh nadaljnjih obrokov bi bil dolžan tožnici povrniti celotno terjatev po zgoraj navedenem sklepu o izvršbi v višini 2.958,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 9. 2007 do plačila ter ji plačati izvršilne stroške v višini 170,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 5. 2008 dalje do plačila.

7. V predlogu za izdajo evropskega naloga za izvršbo je tožnica navedla, da je toženec v skladu s citirano sodno poravnavo skupno odplačal le 500,00 EUR (250,00 EUR dne 6. 10. 2011 in dne 15. 12. 2011). Glede na navedeno in dejstvo, da ima toženec stalno prebivališče v Republiki Avstriji je tožnica sodišče prve stopnje prosila za potrditev sodne poravnave v obliki evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov.

8. Evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov ureja Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 (v nadaljevanju: Uredba), ki se uporablja za sodbe, sodne poravnave in javne listine o nespornih zahtevkih v civilnih in gospodarskih zadevah (2. in 3. člen Uredbe).

9. V skladu s točko a prvega odstavka 3. člena Uredbe se zahtevek šteje za nespornega tudi, če se je dolžnik izrecno strinjal z njim s pripoznavo ali s poravnavo, ki jo je potrdilo sodišče ali je bila sklenjena pred sodiščem med postopkom.

10. Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da Uredba v prvem odstavku 3. člena kriterije, pod katerimi se lahko zahtevek šteje za nespornega, določa alternativno (ne komulativno), je sodišče druge stopnje prepričano, da je potrebno predmetno sodno poravnavo z dne 22. 9. 2011 šteti kot nesporno v smislu točke a prvega odstavka 3. člena Uredbe, kot to pravilno izpostavlja pritožba.

11. Prav tako je predmetna sodna poravnava izvršljiva v državi članici izvora, in sicer skladno s prvim odstavkom 20. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), saj je terjatev iz sodne poravnave že zapadla v plačilo dne 15. 8. 2013. Posledično je izpolnjen tudi pogoj iz točke a prvega odstavka 6. člena Uredbe.

12. Sodna poravnava po prepričanju sodišča druge stopnje izpolnjuje pogoje za potrditev evropskega naloga za izvršbo tudi glede izvršilnih stroškov, plačilo katerih sta pravdni stranki – v primeru neizpolnitve toženčevih obveznosti - dogovorili v drugem odstavku sodne poravnave (7. člen Uredbe).

13. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje obravnavani pritožbi tožnice ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje, v katerem naj slednje presodi, ali predmetna sodna poravnava izpolnjuje tudi preostale pogoje za potrditev kot evropski nalog za izvršbo iz 6. člena Uredbe in ali lahko izda vsaj delno potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo, kot to omogoča 8. člen Uredbe. Potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo mora namreč na predpisanem obrazcu v skladu z 9. in 24. členom Uredbe izdati sodišče pred katerim je bila sodna poravnava sklenjena.

14. Pritožbeno sodišče samo ne more izdati evropskega naloga za izvršbo, saj sodišče prve stopnje še ni presojalo vseh pogojev za njegovo izdajo. Če bi pritožbeno sodišče samo odločalo o izdaji evropskega plačilnega naloga, bi bili stranki s tem prikrajšani za pravico do pritožbe. V takšnem primeru ko poleg tega vrnitev zadeve v ponovno odločanje že na prvi pogled ne bi pomenilo kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, je razveljavitev izpodbijanega sklepa smotrna (3. točka 365. člena ZPP).

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK:

1. Zoper ta sklep je dopustna pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožbo je potrebno vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa. Če se pritožba pošlje priporočeno po pošti, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču. 2. Morebitno pritožbo je potrebno vložiti v dveh izvodih pisno pri Okrožnem (Okrajnem) sodišču v Mariboru.

3. Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP).

4. Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP).

5. Sodna taksa za pritožbo mora biti plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

6. Če je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP), sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP).

7. Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8. Sklep sodišča druge stopnje se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).