Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba U 2728/2005

ECLI:SI:UPRS:2007:U.2728.2005 Upravni oddelek

načelo zakonitosti objava predpisov
Upravno sodišče
7. marec 2007
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da je tožena stranka izpodbijano odločbo oprla na mnenje pristojnega urada in ugotovitev Vlade RS, ki bi bila oprta na predpisana merila v smislu 28. člena ZDrž. Tudi v registru pravnih predpisov Republike Slovenije ni akta Vlade RS, ki bi določal merila iz 28. člena ZDrž za odločanje o državljanstvu po 13. členu ZDrž. Ob tem sodišče pripominja, če je Vlada sprejema merila iz 28. člena ZDrž, morajo biti ta merila sprejeta v obliki predpisa, ki mora biti objavljen v Uradnem listu RS, kajti predpis mora biti objavljen, preden začne veljati (1. odstavek 154. člena Ustave), pri čemer mora biti državni predpis objavljen v državnem uradnem listu (2. odstavek 154. člena Ustave).

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba tožene stranke št. ... z dne 18. 10. 2005 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka na podlagi 27. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDrž, Uradni list RS, št. 7/2003 - uradno prečiščeno besedilo) ni ugodila prošnji tožnika za sprejem v državljanstvo, ki jo je tožnik vložil na podlagi 13. člena ZDrž. V obrazložitvah izpodbijane odločbe tožena stranka pravi, da je na podlagi 3. odstavka 13. člena ZDrž zaprosila Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za mnenje o obstoju razlogov na nacionalnem področju, ki bi utemeljevali državni interes v primeru naturalizacije. Navedeni urad je toženi stranki sporočil, da daje negativno mnenje k vlogi tožnika. Nadalje tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe pravi, da je Vlada RS v skladu z določilom 13. člena ZDrž dne 30. 8. 2005 obravnavala prošnje za sprejem v državljanstvo in s sklepom št. ... ugotovila, da za tožnika ne obstaja interes Republike Slovenije za sprejem v državljanstvo.

Tožnik vlaga tožbo, ker izpodbijana odločba nima razlogov. Sklicuje se na slovensko poreklo. Pravi, da tožena stranka brez objektivnih in pravnih razlogov spreminja kriterije. Urad za Slovence naj bi v zadnjih mesecih spremenil mnenje o Slovencih v Argentini. Zdaj večinoma izdaja negativna mnenja, brez navajanja razlogov. V nekaterih primerih pa je mnenje pozitivno. Urad od vlagatelja ne zahteva dopolnitve vloge ali novih dokazil. Odločanje ni pravilno niti enakopravno. Predlaga, da sodišče razveljavi izpodbijano odločbo.

Zastopnik javnega interesa je prijavil udeležbo v postopku.

Tožba je utemeljena.

V nedavni praksi Upravnega sodišča v primerljivih upravnih sporih je sodišče odločitve o zavrnitvi tožb v primerljivih upravnih sporih, kot je obravnavani, utemeljilo na naslednji način: V tovrstnih sporih sodišče ne ugotavlja, ali bi polnoletna oseba, ki prosi za državljanstvo po 13. členu ZDrž, koristila državi zaradi nacionalnih razlogov, ampak ob upoštevanju pravil postopka presoja, ali je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo potem, ko je obstoj razlogov iz 1. odstavka 13. člena ZDrž, na podlagi mnenja pristojnega resornega organa, predhodno ugotovila Vlada Republike Slovenije. Sodna praksa do odločitve Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 957/2001 z dne 21. 1. 2004 je bila neenotna v primerih, ko je stranka uveljavljala državljanstvo na podlagi 13. člena ZDrž iz nacionalnega razloga, to pomeni v primerih, ko stranka izredno naturalizacijo uveljavlja, ker je po poreklu Slovenka oziroma Slovenec. Vrhovno sodišče je namreč v zadevi U 1250/95 z dne 5. 12. 1996 zavzelo stališče, da mora v primeru, ko stranka uveljavlja izredno naturalizacijo iz nacionalnega razloga, negativno mnenje Vlade Republike Slovenije imeti obrazložitev, zakaj ne obstaja nacionalni interes in sicer zaradi določila tretjega stavka 1. odstavka 5. člena Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/2003, 69/2004). Po tem določilu država skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence in zdomce, ter pospešuje njihove stike z domovino. Vrhovno sodišče je v navedeni zadevi sprejelo stališče, da citirano ustavno določilo vsebuje domnevo, da obstaja nacionalni interes za podelitev državljanstva prosilcem slovenske narodnosti, zato mora biti negativno mnenje Vlade RS obrazloženo. Drugačno stališče je Vrhovno sodišče sprejelo v zadevi U 1712/95 z dne 12. 11. 1997, ko je navedlo, da tudi v takem primeru, kot tudi v vseh ostalih primerih uveljavljanja izredne naturalizacije, negativno mnenje Vlade RS ne potrebuje obrazložitve. V zadevi U 739/96 z dne 20. 5. 1999 je Vrhovno sodišče sprejelo enako stališče kot v sodbi v zadevi U 1250/95 z dne 5. 12. 1996. Upravno sodišče je stališče Vrhovnega sodišča iz zadev U 1250/95 in U 739/96 prevzelo (sodba v zadevi U 1914/99 z dne 26. 9. 2001), vendar je Vrhovno sodišče v sodbi v zadevi I Up 957/2001 z dne 21. 1. 2004 odločilo, da tudi v primeru, če stranka uveljavlja izredno naturalizacijo, ker je slovenske narodnosti negativno mnenje Vlade RS ni potrebno, da ima obrazložitev.

Upravno sodišče je po 22. 3. 2006 pogosteje odločalo v tovrstnih sporih (sodbe Upravnega sodišča v zadevah U 2350/05, U 2333/05, U 2600/05 z dne 21. 4. 2006, U 11/06, U 1175/05 z dne 26. 4. 2006, U 4/06 z dne 5. 5. 2006, U 2531705 z dne 17. 5. 2006) in je sledilo stališču Vrhovnega sodišča iz sodbe v zadevi I Up 957/2001 z dne 21. 1. 2004. Razlog za to je dejstvo, da je postala sodna praksa Vrhovnega sodišča na obravnavanem pravnem področju enotna in ustaljena. Enako stališče o tem, da mnenje pristojnega urada in ugotovitev Vlade RS ni potrebno, da bi bila kakor koli obrazložena, je namreč Vrhovno sodišče sprejelo v zadevah I Up 1454/2004 z dne 16. 3. 2005, I Up 1125/2004 z dne 16. 3. 2005, I Up 573/2004 z dne 6. 7. 2005 in nazadnje I Up 888/2003 z dne 22. 3. 2006. Upravno sodišče je v navedenih preteklih zadevah sledilo pravnemu stališču Vrhovnega sodišča in temu dodalo, da citirana določba tretjega stavka 1. odstavka 5. člena Ustave predstavlja programsko ustavno normo, ki ji zakonodajalec v določilu 13. člena ZDrž ni dal pomena zakonske domneve za obstoj državnega interesa, če je prosilec slovenskega porekla. V teh zadevah, ki so primerljive z obravnavanim upravnim sporov, je sodišče štelo, da so tožbeni ugovori neutemeljeni, ker se nanašajo na vsebino presoje, ali obstaja državni interes ali ne, v kar se sodišče ne spušča (2. odstavek 3. člena Ustave). V navedenih preteklih zadevah je sodišče tudi štelo, da ima, glede na pravno nevezano mnenje Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Vlada RS pri ugotavljanju obstoja nacionalnega interesa prosto polje presoje, pri katerem prosilcu bo ugotovila obstoj nacionalnega interesa in pri katerem ne, oziroma Vladi RS ali pristojnemu uradu ni treba obrazložiti mnenja ali ugotovitve. Zato na tej podlagi morebitno različno odločanje tožene stranke po mnenju sodišča ne pomeni kršitve 14. člena Ustave RS, kajti gre za izredno obliko naturalizacije, ne pa za edini možen način pridobitve državljanstva na podlagi slovenskega porekla. Na podlagi določil 125. člena in 22. člena Ustave, 1. odstavka 3. člena in 11. člena Zakona o sodiščih (sodnik je pri uporabi prava neodvisen tudi v razmerju do sodišča višje stopnje, ki je v konkretni zadevi že izrazilo svoje pravno mnenje) pa je sodišče v tem upravnem sporu odstopilo od ustaljene sodne prakse in je sprejelo drugačno stališče od zgoraj navedenega in sicer v tistem delu, kjer je sodna praksa zavzela stališče, da sta mnenji pristojnega urada in ugotovitev Vlade RS pravno nevezani iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju: Določilo 28. člena ZDrž, ki ga sodišče v predhodno navedenih zadevah ni upoštevalo, pravi, da merila za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije po 10., 12. in 13. členu tega zakona ter za zavrnitev vloge za odpust iz državljanstva Republike Slovenije po 4. odstavku 18. člena tega zakona določa Vlada Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije določa tudi merila za ugotavljanje pogoja iz 3., 4. in 8. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona. Iz tega zakonskega določila izhaja, da mnenje pristojnega urada in ugotovitev Vlade RS o obstoju znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih in podobnih razlogov ni pravno nevezano, ampak mora biti strankam vnaprej znano in v splošnem predpisu Vlade določeno. Vlada RS je sprejela Uredbo o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo (Uradni list RS, št. 47/94), vendar so s tem predpisom določena le merila za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev iz 3., 4. in 8. točke 1. odstavka 10. člena ZDRS, ne pa tudi za ugotavljanje pogojev iz 13. člena ZDrž. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da je tožena stranka izpodbijano odločbo oprla na mnenje pristojnega urada in ugotovitev Vlade RS, ki bi bila oprta na predpisana merila v smislu 28. člena ZDrž. Tudi v registru pravnih predpisov Republike Slovenije ni akta Vlade RS, ki bi določal merila iz 28. člena ZDrž za odločanje o državljanstvu po 13. členu ZDrž. Ob tem sodišče pripominja, če je Vlada sprejema merila iz 28. člena ZDrž, morajo biti ta merila sprejeta v obliki predpisa, ki mora biti objavljen v Uradnem listu RS, kajti predpis mora biti objavljen, preden začne veljati (1. odstavek 154. člena Ustave), pri čemer mora biti državni predpis objavljen v državnem uradnem listu (2. odstavek 154. člena Ustave). Da to velja tudi v predmetni zadevi izhaja iz primerljive zadeve, o kateri je odločalo Ustavno sodišče RS (odločba Ustavnega sodišča RS v zadevi U-I-463/06 z dne 18. 1. 2007).

Iz tega sledi, da je tožena stranka zmotno uporabila materialno pravo (4. točka 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 v zvezi z določilom 104. in 105. člena ZUS-1) oziroma da izpodbijana odločba krši tudi določbo 1. odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP, Uradni list RS, št. 22/2005), ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev upravne odločbe. Na tej podlagi je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Iz obrazložitve sodbe izhaja, da bo tožena stranka v ponovnem postopku lahko odločala o prošnji za izredno naturalizacijo tožeče stranke šele po tem, ko bo Vlada RS sprejela merila iz 28. člena ZDrž tudi za področje uporabe 13. člena ZDrž v skladu z določilom 154. člena Ustave. Enako odločitev je Upravno sodišče sprejelo v sodbah v zadevah U 15/2006 z dne 24. 5. 2006, U 2855/2005 z dne 28. 2. 2007, U 2804/2005 z dne 28. 2. 2007.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia