Jedro

Dokazni predlog za zaslišanje ne pomeni tudi zahteve za izvedbo naroka. Ni namreč nujno, da sodišče dokaznemu predlogu ugodi. Zato mora stranka izvedbo naroka zahtevati izrecno.

Trditve tožeče stranke so ostale neprerekane in s tem priznane. V skladu s prvim odstavkom 214. člena ZPP pa priznanih dejstev ni potrebno dokazovati. Zato so neutemeljeni pritožbeni očitki, da na podlagi pisnih vlog in listinskih dokazov ni bilo mogoče odločiti, kot tudi očitki, da je bila toženi stranki z neizvedbo naroka kršena pravica do izjave.

Skladno s četrtim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d ZFPPIPP.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijani I. in III. točki izreka potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 117888/2013 z dne 22. 7. 2013 v 1. odstavku izreka v veljavi v delu, ki se nanaša na plačilo 1.130,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2013 dalje in na plačilo 16,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 7. 2013 dalje, ter v 3. odstavku izreka za izvršilne stroške v znesku 60,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). V preostalem delu, glede presežno zahtevanih zakonskih zamudnih obresti od zneska 16,47 EUR za dan 2. 7. 2013, pa je navedeni sklep o izvršbi v 1. odstavku izreka razveljavilo in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožeči stranki povrne nadaljnje pravdne stroške v znesku 203,22 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po izteku 8-dnevnega izpolnitvenega roka do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper I. in III. točko izreka izpodbijane sodbe je pravočasno vložila pritožbo tožena stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarskopravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). O pritožbi zoper sodbo je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Pritožnica neutemeljeno sodišču prve stopnje očita, da je zagrešilo kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V sporih majhne vrednosti veljajo izjeme od obligatornosti glavne obravnave. Drugi odstavek 454. člena ZPP določa, da če sodišče po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena ZPP ni zahtevala, brez razpisa naroka izda odločbo o sporu. Tožena stranka neutemeljeno navaja, da je s predlogom za zaslišanje zakonitega zastopnika in priče A. A. predlagala tudi izvedbo naroka. Ker ni nujno, da sodišče dokaznemu predlogu za zaslišanje ugodi, le-ta ne more pomeniti zahteve za izvedbo naroka, ki jo predvideva drugi odstavek 454. člena ZPP. Tožena stranka bi zato morala izvedbo naroka izrecno zahtevati, česar ni storila.

7. Zmotno je tudi stališče pritožnice, da jo je z neizvedbo naroka za glavno obravnavo sodišče prve stopnje prikrajšalo za možnost predstaviti dejstva, ki so ji v korist. Te možnosti namreč tožena stranka na naroku za glavno obravnavo v nobenem primeru ne bi imela, saj se lahko v sporih majhne vrednosti dejstva navajajo in dokazi predlagajo samo v vlogah, ki jih izrecno našteva 452. člen ZPP. Dejstva in dokazi, ki bi jih tožena stranka navajala izven omenjenih vlog ali na eventualnem naroku, se zato v nobenem primeru ne bi upoštevali (453. člen ZPP). Z ustreznimi opozorili je sodišče seznanilo toženo stranko v pozivu z dne 20. 2. 2014, ki ji je bil vročen 6. 3. 2014. 8. Tožena stranka je v obravnavani zadevi vložila le ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. V njem je navedla, da so vtoževani računi previsoki in v celoti sporni, zaradi česar bi morala tožeča stranka k računom predložiti specifikacijo zaračunanih stroškov. Ker tega ni storila, njena terjatev še ni zapadla. Tožeča stranka je nato v prvi pripravljalni vlogi tožbo dopolnila. Pojasnila je temelj in način izračuna posamezne terjatve ter predložila ustrezne dokaze. Tožena stranka svoje zakonske pravice odgovoriti na prvo pripravljalno vlogo tožeče stranke, k čemur jo je sodišče prve stopnje pozvalo, ni izkoristila. Vse trditve iz prve pripravljalne vloge tožeče stranke so zato ostale neprerekane in s tem priznane (drugi odstavek 214. člena ZPP). V skladu s prvim odstavkom 214. člena ZPP pa priznanih dejstev ni potrebno dokazovati. Zato so neutemeljeni pritožbeni očitki, da na podlagi pisnih vlog in listinskih dokazov ni bilo mogoče odločiti. Posledično toženi stranki z neizvedbo dokaznega predloga za zaslišanje ni bila kršena smiselno uveljavljana pravica do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Še dodatno, pritožbeno sodišče se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da tožena stranka predlaganega dokaza za zaslišanje niti ni ustrezno substancirala. To pomeni, da ni pojasnila, katero sporno dejstvo naj se s pomočjo predlaganega zaslišanja zakonitega zastopnika tožene stranke in priče A. A. ugotovi ter v čem je pravna relevantnost tega dejstva. Slednje je storila šele v pritožbi, kar je v sporih majhne vrednosti brez izjeme prepozno (453. člen v zvezi s 452. in 451. členom ZPP). Takšnih nesubstanciranih dokazov pa sodišče ni dolžno izvesti.

9. Nadalje so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati poenostavljeno prisilno poravnavo, ki je bila s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju, St 2777/2013 z dne 19. 3. 2014, ki je postal pravnomočen dne 17. 4. 2014, potrjena nad toženo stranko in vtoževano terjatev ustrezno utesniti. Skladno s četrtim odstavkom 221.b člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d ZFPPIPP. Ker vtoževana terjatev v tem seznamu ni navedena, česar pritožnica niti ni izpodbijala, je odločitev sodišča prve stopnje, ki potrjene poenostavljene prisilne poravnave ob izdaji izpodbijane sodbe ni upoštevalo, pravilna.

10. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, kot tudi ne tisti pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je bilo treba pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrditi (353. člen ZPP).

11. Tožena stranka pritožbenih stroškov ni priglasila, tožeča stranka pa sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča, zaradi česar ti stroški niso bili potrebni v pritožbenem postopku (prvi odstavek 154. člena in 155. člen v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).