Jedro

Pri odločanju o dovolitvi nujne poti je treba upoštevati, da se tuje zemljišče čim manj obremeni.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo nujno pot v korist parc. št. 384 k.o., ki je v lasti predlagatelja tako, da ta pot poteka od javne poti parc. št. 1665 k.o. po parcelah št. 381/1, 381/2, 382 in 383 k.o., ki so v lasti nasprotnega udeleženca in se izteče na parceli št. 384 k.o. Vrbljenje, ki je v lasti predlagajoče stranke. Dolžina te nujne poti znaša 26,10 m, širina pa 2,5 m in je trasa te poti omejena in označena na skici, ki je sestavni del tega sklepa. Površina te nujne poti je 65 m2 in je sodišče odločilo, da mora predlagatelj plačati nasprotnemu udeležencu odškodnino 853,00 SIT za 1 m2, t.j. za celotno površino nujne poti znesek 55.445,00 SIT v roku 30 dni s pripadajočimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila. Hkrati je sodišče odločilo, da mora predlagatelj plačati stroške postopka v znesku 33.400,00 SIT.

Proti navedenemu sklepu se je pritožil nasprotni udeleženec ter uveljavlja vse pritožbene razloge iz I. odst. 353. člena ZPP in predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V obrazložitvi pritožbe navaja, da ni razlogov in podlage za določanje poti v korist parcel predlagatelja preko parcel nasprotnega udeleženca, ker na parcelo predlagatelja št. 385 k.o. že obstoji pot iz javne poti preko parcel 387/1 in 386, vse k.o. ter je ta pot utrjena, nasuta z gramozom in široka 4 m ter je po njej mogoč dostop neposredno na predlagateljevo parcelo št. 385 in preko nje na predlagateljevo parcelo 384. Dalje pritožba poudarja, da gre pri parcelah nasprotnega udeleženca za kmetijsko zemljišče ter tudi ni ekonomskih razlogov za spreminjanje namembnosti kmetijskih zemljišč in določanje nujne poti preko parcel nasprotnega udeleženca, namesto da se za potrebe parcel predlagatelja določi pot po obstoječi nasuti in utrjeni poti preko parcel št. 386 in 387/1 in ko je ta pot že urejena in nedvomno tudi boljša, saj se izteka na urejeno in asfaltirano javno pot. Kljub ogledu, ki ga je opravilo sodišče, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi ugotovilo, da so podani zatrjevani pritožbeni razlogi. Sodišče dovoli nujno pot za nepremičnino, ki nima za redno obdelavo ali uporabo potrebne potne zveze z javnim potnim omrežjem ali pa bi bila taka zveza povezana z nesorazmernimi stroški. Pri odločanju o vrsti, obsegu in poteku nujne poti pa sodišče upošteva potrebe zemljišča, ki pot potrebuje. Pri tem je potrebno upoštevati, da se tuje zemljišče čim manj obremeni (II.

odst. 143. člena Zakona o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS št. 30/86).

Sodišče prve stopnje je ob ogledu na kraju samem dne 15.4.1993 ugotovilo, da predlagateljevi parc. št. 384 in 385 nimata potne zveze z javnim omrežjem ter da bi bila najkrajša in najcenejša potna zveza po trasi, kot jo je predlagal predlagatelj. Iz zapisnika o ogledu pa dalje izhaja, da je takrat sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da do meje predlagateljeve parcele 385 k.o. pripelje od javne poti že zgrajena pot, ki je sposobna za prevoz in je od javne poti pa do parcele 385 k.o. dolga 58,20 m. V tej smeri so ostale okolišičine povsem neraziskane, kar nasprotni udeleženec utemeljeno graja v pritožbi. Ob takem stanju pa sodišče druge stopnje izpodbijanega sklepa ni moglo preizkusiti o tem, ali je bila z njim določena nujna pot v skladu z načeli iz 143. člena ZNP, zlasti ob upoštevanju prepričljivih pritožbenih izvajanj. Podana je torej bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. tč. II. odst. 354. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, zaradi česar je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti že iz tega razloga.

Sodišče prve stopnje bo moralo v dopolnjenem postopku odpraviti nakazane pomanjkljivosti ter preveriti pritožbene trditve. Ugotoviti bo moralo zlasti, ali ima predlagatelj možnost potne povezave s svojih parcel št. 383 in 382, obe k.o. po zatrjevani poti, ki je na skici označena kot privatna pot, vse do javne poti št. 1666 k.o..

Šele potem bo lahko pravilno odločilo o predlogu.

Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo ter v skladu z določilom čl. 380 tč. 3 ZPP v zvezi s 37. členom ZNP izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nov postopek.

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker v pritožbi niso bili zaznamovani.

Določbe Zakona o pravdnem postopku, na katerih temelji odločitev pritožbenega sodišča, so uporabljene na podlagi I. odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I).